Page 430 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 430

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            ali pa za begunce in ostale imigrante v prejšnji državi. Ob tem se moramo
            spomniti, da smo psihologi sami, z zlorabo psiholoških testov za omalo-
            važevanje nebelih rasnih skupin, močno prispevali k temu nezaupanju.
                 V nekaterih kulturnih skupinah je tudi zelo prisotna potreba po dru-
            žinski ali skupnostni samopomoči. Družina in kulturna skupnost sta v
            takih primerih videni kot odgovorni za glavno oporo ter pomoč posame-
            zniku. Iskanje pomoči zunaj družine in ožje skupnosti je lahko videno kot
            neke vrste zavrnitev in izdaja svoje kulturne skupine ter njenih vrednot
            in lahko sproži strah pred izgubo kulturne identitete.
                 V samem osredju slabšega dostopa kulturnomanjšinskih skupin do
            psiholoških služb so verjetno teorije in modeli, na katerih temelji delo
            teh služb. Te teorije in modeli temeljijo na izkušnjah in raziskavah pred-
            stavnikov zahodne in, v primeru Velike Britanije in tudi Slovenije, do-
            minantne družbe. Zavedati se moramo, da so predpostavke in vrednote
            zahodne kulture integrirane v teorijo in prakso večine modelov psiholo-
            ške pomoči. Poleg tega večina psihologov pripada dominantni socialno-
            -kulturni skupini in ima relativno malo izkušenj s pripadniki kulturnih
            manjšin.
                 Pamela A. Hays in Gayle Y. Iwamasa (2006) povzameta vrsto prime-
            rov kulturne neobčutljivosti kognitivno-vedenjske terapije, ki pa se lah-
            ko razširijo na ostale tradicionalne terapevtske modele. Npr., kar nekaj
            psihoterapevtskih modelov predpostavlja, da je duševno zdravje poveza-
            no z osebno avtonomijo, neodvisnostjo in s samoaktualizacijo. Če klient
            ne sprejme tega pogleda, se ga ima hitro za nezrelega, nesamostojnega,
            nesposobnega sprejemati odgovornosti ali preveč odvisnega od družine.
            Od klienta se pričakuje tudi odprtost, kar je lahko v nasprotju s potrebo
            po varovanju osebne, družinske ali skupinske časti. Tak odprt in indivi-
            dualističen pristop lahko klienta postavi v nasprotje z njegovimi vredno-
            tami, njegovo družino in ožjo skupnostjo. Zanika tudi potencialno moč
            kolektivistične kulture pri podpiranju duševnega zdravja in osebne rasti.
                 Tradicionalni modeli psihološke pomoči tudi poudarjajo empirični
            pristop in racionalno razmišljanje, kar lahko vodi do neupoštevanja du-
            hovnosti in holističnega pogleda na duševno zdravje, ki sta v mnogih kul-
            turnih skupinah pomembna elementa pri razlagi duševnih težav in pris-
            topu k njihovemu reševanju (Rothman in Coyle, 2018).
                 Asertivnost in težnja po hitrih spremembah sta lastnosti domi-
            nantnih modelov psihološke pomoči. To je lahko v nasprotju z nekateri-
            mi kulturami, kjer so subtilnost ter sprejemanje in potrpežljivost videne


            428
   425   426   427   428   429   430   431   432   433   434   435