Page 429 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

III.1 ∙ medkulturne kompetence pri delu psihologov

Psiholog bi se lahko na zgoraj opisani primer odzval kulturno ob-
čutljiveje. Prvič, klientki bi lahko ponudil konzultacijo po ramazanu in
preko telefonskega pogovora preveril, ali ji to bolj ustreza. Drugič, lahko
bi (s soglasjem klientke) stopil v kontakt z napotnim zdravnikom in ga
vprašal o specifičnih kulturnih ter družinsko-sistemskih faktorjih, rele-
vantnih za kliničnopsihološko delo. V primeru, da bi klientka želela po-
govor preko MS Teams, bi bilo etično, da bi psiholog pred začetkom po-
govora preveril, kakšne so trenutne okoliščine (npr., ali je klientka sama,
ali bi želela biti sama, ali se počuti dobro in varno razpravljati o svojem
duševnem zdravju). V okviru uvodnega razgovora bi moral psiholog (po-
leg osnovnih informacij) klientko povprašati tudi o specifičnih kulturno-
relevantnih vidikih njenega zdravja, npr., kako si klientka razlaga svoje
simptome, kakšen je njen odnos do iskanja psihološke pomoči in kako na
iskanje psihološke pomoči gleda njen partner/njena družina. Psiholog bi
moral klientkine kulturne vidike upoštevati tudi pri adaptaciji psihotera-
pevtskega pristopa. Pri delu s posamezniki iz različnih kultur je še pose-
bej pomembna natančna in celovita formulacija klientovih težav. Ta nam
služi tudi kot osrednje vodilo našega psihoterapevtskega dela.
Kljub temu da lahko psiholog v zgornjem primeru glede kulturne ob-
čutljivosti svojih metod naredi veliko, je treba poudariti, da psihologi po-
gosto delamo v inštitucijah z omejeno fleksibilnostjo našega dela. Posle-
dično je pomembno, da se kulturna senzitivnost kliničnopsihološkega
dela spremeni na sistemski ravni (tj. na ravni organizacij in družbe kot
celote).

Slabša dostopnost do psiholoških storitev
Kot je omenjeno v uvodu, v Veliki Britaniji pripadniki različnih kultur-
nih in etničnih manjšin pomembno redkeje dostopajo do duševnozdra-
vstvenih služb, vključno s psihološkimi. Možnih razlogov za to je veliko:
pomanjkanje informacije o duševnozdravstvenih in psiholoških ponud-
bah, povezano z relativno izolacijo nekaterih manjšinskih skupin od širše
družbe in s pomanjkanjem lahko dostopnega informacijskega materiala,
ki je jezikovno in kulturno prilagojen različnim skupinam; stigma, ki je v
vseh kulturah povezana z duševnimi težavami, v nekaterih skupinah pa
je še posebej prisotna, nezaupanje do in strah pred vsemi službami, pove-
zanimi z državno in družbeno avtoriteto. Ta strah in nezaupanje sta lah-
ko posledica negativnih izkušenj s pripadniki različnih državnih služb,
kot so policija, šolstvo, socialne službe in tudi zdravstvo, bodisi v zdajšnji

427