Page 431 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

III.1 ∙ medkulturne kompetence pri delu psihologov

kot pomembne vrednote, ki posameznikom in skupini pomagajo živeti
skozi težave, vendar so v zahodnjaškem svetu pogosto interpretirane kot
neučinkovita pasivnost (Hays in Iwamasa, 2006).
V zahodnih zdravstvenih sistemih se tudi vse bolj uveljavlja egalitar-
nost med klienti in zdravstvenimi delavci. Medtem ko ta pristop ustreza
razvoju vrednot v zahodni družbi, pa je to lahko v nasprotju s pričakova-
nji in potrebami klientov iz nekaterih drugih kultur, kjer avtoritativ nost
psihologa/psihologinje prinaša občutke znanja, profesionalnosti in zau-
panja (Hays in Iwamasa, 2006).
Kot vidimo, je preprek za dostop pripadnikov različnih kulturnih
manjšin do psiholoških služb veliko. Problemi s komunikacijo, stigmo in
z nezaupanjem se lahko razrešujejo s proaktivnim ter občutljivim pristo-
pom do posameznih skupin, pogosto preko njihovih različnih voditeljev
ali predstavnikov, ki pomagajo razviti boljšo komunikacijo in zaupanje
do zdravstvenih delavcev ter le-te informirajo o vrednotah svoje skupine.
Posamezni psihologi in psihološke službe morajo pri svojem delu upošte-
vati vpliv občutka odtujitve od dominantne družbene skupine in občutka
nemoči v manjšinskih skupinah ter razvijati občutek kulturne varnosti.
Sprejeti moramo, da imamo vsi pomanjkanje razumevanja in nepra-
vilne predpostavke o pripadnikih za nas drugih kulturnih skupin. Zato
se morajo kulturno odzivni psihološki pristopi začeti pred samim delom
s klientom. To delo je osebno in ne enkratno, pač pa proces, skozi katere-
ga raziskujemo lastne kulturne predpostavke in predsodke ter vpliv svo-
je kulture na razvoj le-teh. Treba je tudi spoznati in spoštovati pozitivne
strani različnih kultur v povezavi s preprečevanjem in premagovanjem
psiholoških težav. Pomembno je izobraževanje o vrednotah in običajih
drugih kultur ter stikih z njihovimi pripadniki. Supervizija ima v tem
procesu kulturnega izobraževanja in osebnega razvoja ključno vlogo, pri
čemer pa ne smemo pozabiti, da morajo tudi supervizorji kritično oceni-
ti svoje lastno znanje in kompetence, povezane s kulturno raznolikostjo.
Pri samem psihološkem delu s pripadniki različnih kulturnih sku-
pin moramo vedno uporabljati hipoteze in intervencije, ki so prilagojene
posameznemu klientu, paru ali družini, ter upoštevati njegovo/njihovo
enkratno situacijo. Identificirati moramo kulturne lastnosti, ki bodo pri-
pomogle k reševanju danih težav. Kulturnih prepričanj, vrednot in običa-
jev, tudi če so v nasprotju z našimi in v kolikor niso v nasprotju z zakoni
v dani družbi, ne poskušamo spreminjati. Spustiti se moramo v klien-
tov svet in pomagati reševati težave znotraj njega. Tu je ponovno treba

429