Page 428 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

poročena ženska muslimanskega porekla. Na napotnici piše
»sum na posttravmatsko stresno motnjo (PTSM)«. Ko se posku-
ša s klientko dogovoriti za prvi obisk, ga ta prosi za termin po 7.
uri zvečer, saj pred tem ne more zaradi ramazana. Janov delav-
nik je od 8. ure do 16. ure. Klientki predlaga razgovor preko sple-
ta. Ta sprva okleva, a nazadnje pristane na razgovor ob 15. uri.
Na uvodnem razgovoru preko MS Teams želi Jan dobiti infor-
macije o naravi napotitve in predvsem o domnevnem travmat-
skem dogodku. Pripravi vprašalnike in lestvice za ocenjevanje
simptomov PTSM. Ko se klientka pojavi na Janovem zaslonu,
Jan sprva sledi običajnemu protokolu in nabiranju anamnestič-
nih informacij. Za razliko od ostalih klientov je ta klientka ne-
navadno tiha in se izogiba pogovoru o travmatskem dogodku.
Po desetih minutah Jan ugotovi, da je v sobi prisoten klientkin
mož.

Opisani primer opozarja na več vrst kulturne »neobčutljivosti« pri
kliničnopsihološkem delu. Z vidika etičnega kodeksa se dotika vsaj dveh
načel – kompetentnosti in odgovornosti. Logistične bariere (npr. speci-
fičen delovni čas, nefleksibilnost) posameznikom drugih kultur pogosto
onemogočajo enostavno dostopanje do psiholoških storitev. V zgornjem
primeru psiholog (in predvsem njegov delodajalec) klientki ni ponudil
razgovora v času, ki bi ustrezal njenemu življenjskemu slogu in kultur-
nemu ozadju. Poleg tega nekatere raziskave kažejo, da lahko v času ra-
mazana pride do poslabšanja nekaterih psihičnih motenj (Heun, 2018),
kar pomeni, da je dostopnost storitev v tem obdobju ključnega pomena.
Psiholog tudi ni preveril, ali se klientka pred začetkom razgovora poču-
ti dobro in varno ter ali (bi želela, da) je prisoten tudi njen mož. Delo s
partnerji in širšim družinskim sistemom je v tradicionalno patriarhal-
nih družbah še posebej relevantno (Springer idr., 2009). Psiholog tudi ni
uporabil kulturi primernih kliničnopsiholoških pripomočkov in psihote-
rapevtskih metod. To je problematično, saj vemo, da pri mnogokaterih
psiholoških konstruktih, vključno s PTSM, prihaja do pomembnih raz-
lik v izraženosti simptomov med pripadniki različnih ras in kultur. Raz-
iskave kažejo, da so osrednji simptomi PTSM v določenih muslimanskih
družbah drugačni kot v zahodnih družbah, zaradi česar je treba uporab-
ljati na kulturo občutljive diagnostične pripomočke in terapevtske pristo-
pe (Bryant in Njenga, 2006; Ibrahim idr., 2019).

426