Page 491 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

III.4 ∙ etične vsebine na področju samomorilnega vedenja

delo strokovnjaka ter hkrati varovati klienta (Društvo psihologov Slove-
nije, 2019).
Informirano soglasje predstavlja ključno orodje, s katerim si poma-
gamo strokovnjaki. Predstavlja pojasnila o tem, kako bo potekala obrav-
nava ter kakšne posledice in postopki so predvideni v izjemnih primerih.
Vendar izkušnje praktičnega dela s samomorilnimi klienti kažejo, da je
vse postopke težko togo posploševati. Že glede kapacitete klientov za ra-
zumevanje informiranega soglasja obstajata dva načina razumevanja av-
tonomije v klinični praksi (podobno, kot velja pri raziskovanju). Na eni
strani se predvideva, da so bili ljudje, ki so poskušali izvesti samomor,
pod vplivom hudih osebnih stisk ali duševnih bolezni, zaradi česar imajo
zmanjšano kapaciteto za sprejemanje odločitev. Zato se pri npr. presoja-
nju o uporabi agresivnejših intervencij njihove želje upošteva v zmanjšani
meri. Na drugi strani pa se lahko razume, da so lahko tudi samomorilno
ogroženi klienti polno zmožni presojanja o sebi in jih lahko namesto po-
kroviteljske drže enakopravno vključimo v odločanje o njih samih.
Za klienta, ki razmišlja o samomoru, so hkrati značilni ambiva-
lentnost, nihanje afekta, depresivno razpoloženje, dezorganizirana mi-
selnost – torej različni dejavniki, ki jih je treba pri preprečevanju sa-
momorilnega vedenja upoštevati. Ti dejavniki morajo skupaj z ostalimi
okoliščinami posameznega primera usmerjati premislek o tem, kako bo v
dani situaciji strokovnjak postopal. V določenih primerih se mora ravna-
ti po načelu občega dobrega za dotičnega klienta, medtem ko mora v dru-
gih primarno slediti načelu klientove avtonomije. Za ustrezno načrtova-
nje korakov dela je zato ključno, da strokovnjak najprej oceni, ali je klient
akutno ali kronično ogrožen. V primeru akutne ogroženosti je obravnava
v skladu z zagotavljanjem občega dobrega za klienta, ki se v tem trenut-
ku ne more upreti samouničujočim impulzom, etično upravičena. S tem
ko strokovnjak aktivno deluje v smeri varovanja življenja tega klienta, de-
luje tudi v smeri povrnitve njegovih kapacitet za avtonomno delovanje v
nadaljevanju. Nasprotno pa je lahko v primeru kronično samomorilne-
ga klienta tovrstna obravnava manj primerna oz. lahko deluje kontrapro-
duktivno. Kronično samomorilno ogroženost namreč razumemo kot
nenehno prisoten vzorec razmišljanja o samomoru in njegovem načrto-
vanju, tudi če posameznik trenutno nima namena ukrepati na podlagi
teh misli. Takšen posameznik izkazuje večjo verjetnost za poskuse samo-
mora in dokončan samomor v primerjavi s tistimi, ki niso kronično samo-
morilno ogroženi.

489