Page 592 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

reševanja takih dilem. Avtorice sklenejo, da je v superviziji
ključno stalno in sistematično reflektiranje ravnanj mentoriranca
ter mentorja, ki uzavešča možne etične probleme in sproža
razmišljanje o tem, kako bi jih lahko rešili ali sploh preprečili
njihov nastanek. Za razvoj strokovnih kompetenc je supervizija,
v kateri usposobljen mentor spodbuja tako refleksijo, zelo
pomembna, ne le pri psihologih začetnikih, temveč tudi kasneje
skozi celotno poklicno pot psihologa.
Ključne besede: supervizija, mentor, mentorski odnos, povratna
informacija, zaupnost

Uvod
Med akademskim študijem lahko usvojimo teoretična znanja in razvi-
jemo osnovne veščine psihološkega dela, vendar se, dokler ne začnemo
1
vsakodnevno delati s klienti v realnem delovnem kontekstu, ne moremo
prav pogosto znajti v situaciji, kot nas dejansko čaka na delovnem mes-
tu. Šele ko začnemo izvajati psihološko dejavnost v polnem obsegu in smo
izpostavljeni različnim potrebam klientov, nepredvidljivim situacijam,
zahtevam delodajalca, zakonodajnim omejitvam itd., ki so lahko med se-
boj v konfliktu ali so v konfliktu s sprejetimi strokovnimi načeli, se lah-
ko začne pravo učenje etičnega ravnanja. Zato je izredno pomembno, da
se zavedamo, da je vsak psiholog na začetku opravljanja poklicnega dela
brez izkušenj ravnanja z realnimi etičnimi problemi in so zato njegovi
klienti, pa tudi on sam, bolj kot kasneje izpostavljeni potencialnim napa-
kam pri delu.
Evropska zveza psiholoških združenj (European Federation of
Psychologists’ Associations – EFPA) je prepoznala pomen začetnega ob-
dobja opravljanja psihološke dejavnosti in postavila standarde za izvaja-
nje dejavnosti v tem začetnem obdobju. Evropski certifikat iz psihologi-
je EuroPsy, ki predstavlja potrdilo o psihologovi primerni usposobljenosti
za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti, predvideva, da se štu-
denti psihologije med študijem v obsegu vsaj 15 kreditnih točk vključijo v
študijsko prakso, magistri psihologije pa se po zaključenem akademskem
študiju, na katerem zberejo 300 kreditnih točk, vključijo v enoletno su-
pervizirano prakso (v obsegu 60 kreditnih točk). Med študijsko in kasneje
supervizirano prakso se psihologi začetniki usposabljajo na terenu in del-
no samostojno opravljajo delo psihologa pod mentorstvom oz. supervizijo

1 V tem poglavju uporabljene spolno zaznamovane besede se nanašajo na vse spole.

590