Page 593 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

IV.5 ∙ etika v superviziji psihologov

usposobljenega mentorja (v tujini se uporablja izraz supervizor, pri nas pa
je bolj uveljavljen izraz mentor). Tak način dela jim omogoča, da znanje in
izkušnje, pridobljene med študijem, vnesejo v psihološko dejavnost, raz-
vijajo samorefleksijo, osebno integriteto in čvrstost ter tudi etično kom-
petentnost. Med supervizirano prakso se psihologi začetniki srečujejo z
etičnimi problemi in dilemami, pri čemer jih mentor supervizirane pra-
kse podpira pri njihovem prepoznavanju in razčiščevanju (Evropska zve-
za psiholoških združenj, 2019).
Vloga mentorja študijske ali supervizirane prakse je v strokovnem
razvoju psihologa začetnika zelo pomembna, tudi pri poučevanju eti-
ke. Mentorirancu lahko pomaga ugotoviti, ali vsakdanja delovna situa-
cija vsebuje etično sporne elemente, spodbudi premislek o tem, kako bi
lahko reagirali, in ga podpre pri (samostojnem) odločanju, katera ravna-
nja so etična in katera neetična, ter tudi pri izvedbi izbranega ravnanja,
s predvidevanjem tveganja za možnost strokovne napake in z dolžnim
opozarjanjem na tako tveganje ter zagotovitev zaščite klientov (Falender
in Shafranske, 2004).
Da mentor lahko psihologa začetnika ustrezno podpre tudi pri ra-
zvoju etične kompetentnosti, je ključno, da je primerno usposobljen za
nudenje take podpore. Sam mora dobro poznati različne kodekse etične-
ga poklicnega ravnanja, se zavedati dilem, do katerih prihaja oz. bi lahko
prišlo pri opravljanju psihološke dejavnosti, prepoznavati mora te dileme
v svoji praksi in praksi mentoriranca, slednjega znati primerno opozoriti
nanje, ustrezno reflektirati njegovo ravnanje in dajati koristne, konstruk-
tivne ter evaluativne povratne informacije v zvezi z etičnim ravnanjem
in usmeritve za mentorirančev nadaljnji strokovni razvoj tudi na tem po-
dročju (Evropska zveza psiholoških združenj, 2019). Opozarjati mora na
pomen skrbi zase in za lastno blagostanje, saj je mentoriranec brez tega
izpostavljen večjemu tveganju za manj kakovostno strokovno delovanje,
izgorelost in težave v duševnem zdravju (Barnett idr., 2007). Nenazadnje
mora mentor ob zaključku supervizirane prakse presoditi, ali mentori-
ranec tudi na tem področju dosega vsaj minimalne standarde za opra-
vljanje psihološke dejavnosti. Mentor je zadnji vratar sistema, od njega je
odvisno tudi, kako zaščiteni bodo bodoči klienti mentoriranca pred nje-
govim morebitnim neetičnim ravnanjem. Za ustrezen potek supervizije
se mora mentoriranec strinjati z vključitvijo vanjo, vendar mora potem
tudi dejansko delovati v okviru nalog, ki jih odobri mentor, ta pa mora
imeti moč nadzorovanja in usmerjanja mentorirančevega dela (Bernard
in Goodyear, 2014).

591