Page 596 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

z več samozaupanja prerasel vlogo nevednega učenca v odnosu do učite-
lja kot zunanje avtoritete ter strokovnega eksperta. V odnosu z njim bo
takrat lahko izhajal iz položaja srečanja dveh strokovnjakov, ki zmoreta
kolegialno odprtost, konstruktivnost dialoga, izmenjavo pogledov, izku-
šenj in, če je treba, tudi nestrinjanja. Na osnovi opisanega izogibanje mul-
tiplim vlogam ni nujno potrebno, v nekaterih primerih je celo neizvedlji-
vo, podprto z ustreznim odzivanjem in odgovornostjo pa v sebi nosi bogat
potencial razvoja strokovne avtonomnosti mentoriranca.
Eno ključnih etičnih vprašanj je, kako uravnotežiti mentorjevo vlogo
evalvatorja in podpornika. Mentor je namreč zavezan pomagati mentori-
rancu, ga podpirati, mu dajati iskrene in konkretne povratne informacije,
obenem pa na koncu supervizirane prakse evalvirati njegove kompeten-
ce. Pri nezadostnem napredku mentoriranca je lahko mentor soočen z di-
lemo, kako dati negativno oceno mentorirancu, za katerega je odgovoren
sam – negativna ocena mentorirancu na nek način pomeni tudi negativ-
no oceno mentorskemu delu. Mentor mora mentoriranca ustrezno sezna-
niti s cilji mentoriranja, pričakovanji, z vlogami v mentorskem odnosu, s
pravili, z odgovornostmi in dolžnostmi, s kriteriji evalvacije, posledicami
morebitne negativne ocene in pritožbenimi potmi (Falender in Shafran-
ske, 2004). S tem se preprečuje zaplete ob negativni oceni.
Večja moč mentorja lahko s seboj prinese številne negativne posle-
dice in etično sporna ravnanja. Npr, pogosto mentoriranec zaradi strahu
pred slabo evalvacijo mentorju zamolči informacije o napakah pri svojem
delu, neetičnih ravnanjih, kontratransfernih reakcijah do klientov, oseb-
nih težavah, ki bi lahko negativno vplivale na opravljanje psihološkega
dela, ipd. (Poštuvan, 2016). Pojavljajo se lahko tudi težave v mentorskem
odnosu, če imata mentoriranec in mentor različne teoretične orientacije
(Falender in Shafranske, 2012), različna pričakovanja v zvezi z mentori-
ranjem in mentorskim odnosom ali v tem odnosu ne izpolnjujeta svojih
dolžnosti. Pogosto je izpostavljen problem zaupnosti, npr. ko mentorira-
nec mentorju poroča o svojih ravnanjih ali osebnih izkušnjah in težavah
(Bernard in Goodyear, 2014). Mentoriranci lahko slabo razumejo omejit-
ve svojih kompetenc in prekoračijo svoje pristojnosti (Poštuvan, 2016), o
čemer so mentorji dolžni poročati pristojnim organom in kar morajo upo-
števati v evalvaciji (Falender in Shafranske, 2004). Prav tako lahko men-
toriranci pri mentorjih opazijo neetična ravnanja, kot so npr. uporaba
goča priložnosti za preizkušanje in nudi ustrezno povratno informacijo. Na stop-
nji nezavedne kompetentnosti naj bi mentor spodbujal refleksijo in težnjo po izbol-
jšanju.

594