Page 627 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 627

V.2 ∙ modeli in tehnike za ravnanje v etično občutljivih situacijah

            stoletju osredotočenih na pomen racionalnih dejavnikov, trenutni pou-
            darek pri poučevanju etike temelji na metodah, ki združujejo vpliv čustev
            in drugih neracionalnih dejavnikov z vplivom racionalnih dejavnikov
            (Korkut in Sinclair, 2020). V pričujočem prispevku spregovorimo o obo-
            jem. V prvem delu predstavljamo različne kognitivne modele, ki spodbu-
            jajo proces etičnega odločanja in učinkovitega etičnega ravnanja pri psi-
            hologih. V drugem delu pa so predstavljene različne tehnike in vaje, ki
            naslavljajo naše čustvene, motivacijske, osebnostne in druge značilnos-
            ti, tudi z namenom okrepitve etične občutljivosti in čim učinkovitejšega
            etičnega ravnanja psihologov (študije primerov, igra vlog, samorefleksija,
            tehnike učinkovitega razmišljanja, kritično mišljenje, raziskovanje vre-
            dnot, aktivno poslušanje, čuječnost).
                 Kljub temu da smo ljudje vsak dan izpostavljeni moralnim dilemam,
            to še ne pomeni, da znamo tudi ustrezno moralno in etično ravnati (Bor-
            stner in Gartner, 2014). Psihologi se moramo zavedati številnih ranlji-
            vosti, ki lahko vplivajo na naše etično odločanje. To so npr. kognitivne
            napake, čustveni dejavniki, družbeni in organizacijski pritiski ter situa-
            cijski dejavniki (Korkut, 2020). Poučevanje etike, še posebej procesa etič-
            nega odločanja, je zato v današnjem izobraževalnem sistemu nujno (Bor-
            stner in Gartner, 2014; Korkut, 2020). Veščine spoznavanja in evalviranja
            vsebin, vključenih v proces etičnega odločanja in kritičnega mišljenja, bi
            zato morale postati temeljni del šolskega kurikuluma na vseh stopnjah
            izobraževanja (Borstner in Gartner, 2014; Korkut, 2020). Ker je moral-
            na presoja najzanesljivejša tedaj, kadar je plod skupnega napora (saj tudi
            v morali velja, da več ljudi več ve) (Klampfer, 2003), je to še dodaten argu-
            ment, da vsebina tega poglavja naslavlja potrebo po vseživljenjskem uče-
            nju in izpopolnjevanju v etičnem ravnanju psihologov.

                 (Učno) okolje, ki spodbuja etično zavest

            Ustvarjanje učnega okolja, ki spodbuja etično zavest psihologov, je ključ-
            nega pomena, ne glede na to, ali gre za raven organizacije kot celote, učil-
            nice, okolja prakse, pripravništva ipd. To v prvi vrsti vključuje dober zgled
            psihologov mentorjev (ki jih na tem mestu razumemo v najširšem mo-
            žnem pomenu), ustvarjanje varnega in podpornega okolja za udeležen-
            ce in/ali razpravljanje o etičnih vprašanjih. Vključuje tudi vključitev etič-
            nih vsebin v celotni kurikulum in ne le omejevanje poučevanja etike na en
            predmet v enemu letu (Korkut in Sinclair, 2020).


                                                                              625
   622   623   624   625   626   627   628   629   630   631   632