Page 628 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 628

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Ustvarjanje kritičnega okolja, ki vodi k etičnemu delovanju, prinaša
            veliko korist. Posledično se ustvarjajo boljše holistične priložnosti za uče-
            nje. Okolje, ki spodbuja etično ozaveščanje, pri psihologu spodbuja zave-
            danje drugih in ustvarjanje pozitivnih odnosov. Pri ustvarjanju takšnega
            okolja lahko psihologom koristijo naslednji nasveti (Montgomery in Wal-
            ker, 2012):
            –    zavedanje kulture razreda in potreb sodelujočih;
            –    pri poučevanju morajo biti psihologi mentorji pristni in se vzdr-
                 ževati sodb;
            –    usmerjenost k iskanju novih znanj, smeri in načinov razmišljanja;
                 razumevanje načinov reflektivnega mišljenja sodelujočih;
            –    manjša usmerjenost pedagoškega dela zgolj na izpolnjevanje
                 postavljenih standardov (končnih dosežkov) in večji poudarek
                 na kritičnem pristopu ter učnem procesu.
                 Sternberg (2011) izpostavlja pet temeljnih pravil, ki psihologu men-
            torju lahko pomagajo pri poučevanju etične zavesti v kontekstu šolskega
            kurikuluma:

            1.   Integracija etičnih vsebin v poučevanje predmetov (angl. infused
                 instruction): pomembno je, da se etične zavesti ne poučuje le kot
                 posameznega predmeta, saj s tem tvegamo, da posamezniki to
                 znanje izolirajo od svojega vsakdanjega življenja in ga nikoli za-
                 res ne uporabijo.
            2.   Aktivno učenje in vključenost v reševanje etičnih dilem: pre-
                 ko aktivne vključenosti v proces odločanja o etičnosti se posa-
                 mezniki naučijo veliko več kot preko branja o tem, kako drugi
                 sprejemajo etične odločitve.
            3.   Delo na konkretnih etičnih primerih: za posameznike je po-
                 membna vpeljava etičnih načel v konkretne primere, da ne pri-
                 de zgolj do učenja načel na pamet na teoretični ravni.
            4.  Uporaba načel v lastnem življenju (angl. self-application): posa-
                 meznike naučiti, kako prenesti in upoštevati pravila tudi pri
                 izzivih v njihovem vsakdanjem življenju, ne zgolj v primerih
                 drugih.
            5.   Kritični skupinski pogovori: najboljši način poučevanja etič-
                 nega odločanja je skozi kritične pogovore v razredu in ne sko-
                 zi individualno premišljevanje o problemu. Nadgradnja takšnih


            626
   623   624   625   626   627   628   629   630   631   632   633