Page 633 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

V.2 ∙ modeli in tehnike za ravnanje v etično občutljivih situacijah

3. Odločitev, ali je etična situacija pomembna.
4. Prevzemanje odgovornosti za iskanje etične rešitve. Ta cilj se
pomembno povezuje s številom očividcev – več kot bo očividcev,
manjša bo verjetnost, da nekdo ukrepa in posreduje.
5. Premislek o tem, katera etična načela bi veljala za posamezni
problem – ko dano situacijo ocenimo kot etično pomembno, mo-
ramo prepoznati, katero vedenje je v njej neetično.
6. Odločitev, kako etična načela uporabiti za reševanje danega pro-
blema in oblikovanje konkretne rešitve, ki bo upoštevala etična
načela.
7. Priprava na morebitne posledice etičnega ravnanja – npr., ali
smo s tem, ko smo se vedli etično, ogrozili svojo varnost.
8. Izvršitev etične rešitve – izvedba rešitve je ključni del etičnega
vedenja.

Tehnike za poučevanje učinkovitega ravnanja
v etično občutljivih situacijah

Večina etičnih napak se zgodi, četudi so ljudje prebrali dovolj literature
na to temo. Ko dobro izobraženi ljudje sprejemajo slabe odločitve, je to
posledica kognitivnih napak, družbenih in organizacijskih pritiskov, si-
tuacijskih, osebnostnih ter motivacijskih dejavnikov in/ali racionaliza-
cij (Korkut, 2020).
Z izbranimi metodami, tehnikami, vajami in drugimi vsebinami po-
glavja sledimo spoznanju, da naša moralna presoja ni le posledica na-
ših kognitivnih značilnosti. Klampfer (2003) navaja izsledke ugotovitev
različnih avtorjev in povzema, da našo moralno presojo pogosto krojijo
čustva. Ko presojamo, tega ne počnemo hladnokrvno, neprizadeto, trez-
no, temveč pod vplivom čustev. Na moralno presojanje prežijo tudi dru-
ge nevarnosti. Po kritičnosti med njimi vsekakor izstopajo predsodki,
nepreverjene, nekritično privzete in na nasprotno dejstvo odporne splo-
šne predstave. Kadar našo moralno presojo krojita strah ali upanje, želja
ali odpor, nam po navadi zmanjka potrpljenja in volje za to, da bi raziskali
vsa za presojo pomembna, upoštevanja vredna dejstva (Klampfer, 2003).
Čustva, kot so empatija, krivda, sram, jeza in gnus, imajo veliko vlogo
pri človekovem etičnem odločanju in ljudi pogosto vodijo k impulzivnim
etičnim sodbam, ki jih ne morejo racionalno zagovarjati (Korkut, 2020).
Za psihologe je zato ključnega pomena, da razumejo vlogo čustev, lastnih

631