Page 106 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

nje ali potovanje skozi imaginarije ter reprezentacije (Rogelja in Janko
Spreizer 2017).
Na ta način sem Parenzano raziskovala tudi sama. Pred letom 2017
so ljudje, ki so se gibali med Koprom in Izolo, lahko videli ožjo pot ob mor-
ju, ki se je vila nad zabetonirano škarpo. Tedaj so lahko potniki iz avto-
mobilov, ki so se gnetli po današnji priobalni pešpoti, včasih po polžje
počasi, drugič spet hitreje, opazili ožjo pot, ki je tekla onkraj cestnih va-
rovalnih ograj po nasipu nad morjem. Asfaltirana sled je tekla stisnjena
med varnostno ograjo avtomobilske ceste in morjem. Črna obloga poti
med cesto in morjem se na morski strani umetelno zaključuje s kamnitim
robom, ki se nato nadaljuje v kamniti zid. Ta je v preteklosti deloval kot
valobran in je viden le, če se spustimo do morske gladine ali ga opazujemo
z majhne razdalje na morju. Zid se namreč zelo dobro vidi le, če plujemo z
majhnimi plovili ali s supom zelo blizu obale od Semedele mimo Žusterne
in do ovinka, ki so mu rekli Giro Carroze (Kralj). Danes temu kraju doma-
čini rečejo »pri Rexu«, izhajajoč iz imena zbombardirane nekdanje transo-
ceanske potniške ladje, na katero so, ob podobnem nelagodju ali zadregi
kakor ob Parenzani, ljudje, živeči v teh krajih, vse do današnjih dni ohra-
2
njali spomin (Pomorski muzej Piran 2023). Poti lahko ob morju sledimo
vse do Izole in avtokampa Jadranka, ki se nahaja ob zalivu Valižan. Zid,
ki se dviga nad morjem do omenjenega kampa, je lepo viden iz nekdanje
izolske ladjedelnice, ki je nasledila piransko, v kateri so delali tudi ljudje,
ki so obudili in še ohranjajo spomin na Parenzano.
Čeprav sem v prvih letih gibanja med Koprom in Izolo pred seboj gle-
dala kolesarsko oz. sprehajalno pot, sem bolj videla morje ob cesti in vi-
sok valobran, kakor da bi uvidela, da gre za utrjeni nasip nekdanje trase
železnice. To pot, ki so mi jo znanci po naključju predstavili kot kolesar-
sko in sem jo šele pozneje spoznala kot Parenzano, sem opazovala več let
zapored ob različnih letnih časih in z različnih perspektiv: med avtomo-
bilsko ali avtobusno vožnjo iz službe, med hojo in vožnjo s kolesom, med
veslanjem s kanujem. Kljub temu vanjo nisem imela globljega uvida, vse
dokler nisem srečala domačinov iz Izole, ki so mi skozi svojo prakso in iz-

2 Tako ladja Rex kakor tudi Parenzana sodita v čas, ko je na območju Istre in v Italiji
vladala fašistična oblast. Ljudje, ki ohranjajo spomin nanju, omenjajo, da je težavno
ohranjati spomin na tovrstno dediščino, ker se lahko tako enega kot drugo zmotno
interpretira predvsem kot obeleževanje fašistične dediščine (Gombač; Kralj). Rex
je bil npr. vojno zaplenjeno premoženje novonastale jugoslovanske države (Pomor-
ski muzej Piran 2023), prav tako pa je Parenzana zapuščina Avstro-Ogrske ter Is-
tranov, ki so s pomočjo železnice lahko trgovali s Trstom.

106