Page 107 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 107

Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva

            kušnjo poustvarjalca trase ter ohranjevalca spomina na lokalno železnico
            omogočili različne uvide v pot, ki jo razumem kot sporno krajino (Bender
            2001b).
                 Oktobra 2014 smo s kolegi v okviru ekskurzije in tedanjega projekta
            Etnografije poti izvedli sprehod s Srečkom Gombačem, tedanjim uprav-
            nikom Muzeja Parenzana. Ta nas je peljal po nekdanji trasi železniške oz-
            kotirne proge Parenzane, od razstavljene lokomotive P-3 mimo izolske-
            ga pokopališča in nogometnega stadiona, ki ga nekdanja trasa ozkotirne
            železnice prečka, do nekdanje železniške postaje Izola in nato naprej čez
            Livade do tunela Šalet, torej po poti, ki se je razlikovala od novovzpostav-
            ljene kolesarske trase.
                 V naslednjih letih sem pot med Koprom, Izolo, Strunjanom in
            Portorožem večkrat prehodila sama, ob čemer sem bila nekajkrat tudi
            priča konfliktom in medsebojnim besednim spopadom med različnimi
            uporabniki poti, npr. med vozniki motornega kolesa z omejitvijo na 25
            km/h in sprehajalci, hitrimi kolesarji ter družinami z majhnimi otroki,
            kolesarji in rolkarji, zlasti na predelih, kjer je Parenzana ozka, kot npr. v
            Strunjanski dolini. Parenzano smo raziskovali tudi s študenti antropo-
            logije UP FHŠ. Takrat smo pot pričeli s hojo na koprski avtobusni in že-
            lezniški postaji, kjer smo si ogledali lokomotivo U-37, ki predstavlja spo-
            min na Parenzano. Z avtobusom smo se nato odpeljali do Izole, si ogledali
            že omenjeno lokomotivo P-3, zaščiteno s paviljonom, in pot nadaljeva-
            li po podobni sledi, kot smo jo oktobra leta 2014 prehodili s kolegi in z
            Gombačem.
                 Jeseni 2014 sem z avtomobilom sledila trasi od Izole do Poreča.
            Slovenski del poti sem prehodila oz. prevozila s kolesom od nadvoza nad
            avtocesto pri Dekanih do Bertokov, mimo vinogradov Vinakoper, čez
            Rižano, mimo Škocjanskega zatoka in do železniške postaje v Kopru ter
            ob reki Badaševici do novega podhoda v Semedeli, proti Žusterni in vse
            do Izole. Pred Žusterno sem na levi strani zagledala tunel skozi Markovec
            in kolesarsko stezo, ki so jo speljali ob deteljici nove avtoceste. Naletela
            sem na informativno tablo v več jezikih, ki je bila postavljena v letih med
            2004 in 2006 v okviru projekta EU za vzpostavljanje sosedskega sodelova-
            nja med Slovenijo, Italijo ter Hrvaško.
                 Preden so marca leta 2017 obalno cesto med Izolo in Koprom zaprli
            za avtomobilski promet, je gibanje pešcev in kolesarjev v ozkem pasu ob
            njej, po nekdanji železniški trasi, potekalo z različnim ritmom, ki je bil
            običajno v obratnem sorazmerju z ritmom prometa na avtomobilski cesti.


                                                                              107
   102   103   104   105   106   107   108   109   110   111   112