Page 108 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

V poletnih mesecih je bila Parenzana ob različnih urah in dneh različno
zasedena, avtomobilska cesta pa različno prometna. Ko je po obalni ces-
ti še tekel avtomobilski in motorni promet, je lahko včasih poleg njegove
gostote, s katero so bili povezani hrup, smrad izpušnih plinov in specifi-
čen vonj razgretega ter preobremenjenega asfalta, dodaten telesni napor
predstavljalo tudi premagovanje maestrala, juga ali burje. Pot v vročem
poletju je bila lahko prijetnejša zvečer, ko je vročina popustila, vendar so
uporabnike poti v mraku ali temi slepili avtomobilski žarometi. Danes
gostega avtomobilskega prometa po cesti ob morju ni več, še vedno pa
lahko močni vetrovi občasno upočasnjujejo ali poganjajo ljudi in njihove
sopotnike, pse. Prometno gnečo na cesti so po letu 2017 zamenjali števil-
ni obiskovalci, ki jih je več ob koncih tedna in praznikih, še zlasti ob prvih
sončnih in toplih spomladanskih dnevih, ko se na morje pripeljejo še šte-
vilni domači in tuji turisti.

4 Zbujena iz stoletnega spanja za žlahten namen
Vprašanja, ki so me vodila tekom raziskovanja Parenzane, se osredotočajo
na načine, kako je tematska pot kot del istrske pokrajine oblikovana sko-
zi kompleksnost družbenih odnosov, kako je povezana z zgodovino žele-
znice, kako so jo oživili, na kakšen način so se njeni snovalci lotili pred-
stavljanja »sporne«, »težavne« dediščine (Hamm in Schönberger 2021) ter
kako pot živi do današnjega časa (Janko Spreizer 2015). Dinamiko vzpo-
stavitve in življenja poti opisujem s pomočjo modela življenjskega cikla
tematske poti, ki zajema časovno dimenzijo in govori o oblikovanju poti
skozi štiri različne faze, tri prelomne in eno kritično točko, ki pomeni re-
vitalizacijo oz. propad poti (Gornik 2015, 13; Koderman idr. 2021). Vsaki
od faz sledi točka v življenjskem ciklusu. Prvi fazi – vzpostavljanju poti –
sledi točka vzpostavitve. Ta se nadaljuje v uveljavljanje in točko uveljavi-
tve. Naslednja faza razvoja poti se izteče v točko stagnacije. Zadnja faza
modela se imenuje nazadovanje oz. propadanje, ko zanimanje za ohranja-
nje poti zamre, ali revitalizacija, ko jo po določenem času različne pobu-
de znova oživijo. Četrta faza se konča s kritično točko propadanja ali revi-
talizacije (Gornik 2015). Mestoma Parenzano predstavljamo kot tematsko
pot skozi omenjene faze, ob orisu prizadevanj posameznikov, ki so pripe-
vali k vzpostavitvi poti od začetnih idej do njenega razvoja.
Pot med Trstom in Porečem je bila vzpostavljena oz. obnovljena po-
tem, ko so različni zanesenjaki in ljubiteljski zgodovinarji ter turistični
delavci združili moči in idejo po obnovi prenesli odločevalcem v lokal-

108