Page 109 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Parenzana – Pot zdravja in prijateljstva

nih skupnostih v Izoli ter Kopru (Kralj). Prve ideje o oblikovanju muzeja
železnice v Izoli so povezane z neformalno skupino ljudi, ki so sodelova-
3
li z Marjanom Kraljem, snovalcem idejnega projekta, s katerim je hotel
odpreti muzej na mestu otroškega igrišča svojega odraščanja, današnje
Birbe, ki leži poleg nekdanje železniške postaje Parenzane, na obrobju sta-
rega mestnega jedra Izole. »Tam je bilo planirano, da bi vozil vlak, otroški
vlak« (Kralj). Pobudniki so se povezovali z različnimi muzeji v Ljubljani in
Trstu ter s posamezniki, ki so v prostem času zbirali vlakce. Nekdaj zapo-
slen v Mehanotehniki, tovarni igrač, kjer so izdelovali vlakce, je Kralj vo-
dil pogovore s tovarnami, da bi v Izoli naredili muzej železnice in mode-
lov vlakov v stavbi nekdanje postaje Parenzane. Nato so se predstavniki
občine odločili, da bi želeli pripeljati turiste v staro mestno jedro, kar se je
Kralju zdelo nepojmljivo, saj je bila izolska železniška postaja takrat praz-
na in na razpolago. Ni jim zmogel »dopovedati, da je to, kar delajo, norost«
(Kralj). Po 25 letih aktivnega dela na tem projektu se je utrudil. Sodeloval
je z 20 do 30 let starejšimi od sebe, z generacijo svojih staršev. Ko so uvide-
li popolno nezainteresiranost turističnih organov, občinske uprave, ob-
činske skupnosti itn., so se vsi ti ljudje umaknili.
Ena od spornih točk ob vzpostavitvi poti je vsekakor poimenovanje
z imenom Parenzana. Kraljeva teza je, da se vlaki imenujejo po linijskih
povezavah, kot se npr. imenuje vlak, ki vozi iz Kopra v Ljubljano ali iz
Divače v Pulj. Zanikal je, da bi imel vlak v spominu na preteklost poseb-
no ime (Kralj):

Ko sva z ženo prehodila celo progo, od Milj, tistikrat je bila še meja, samo slo-
venski del proge, poslikala, pofotografirala vsak podvoz, vsako malenkost,
ki je nakazovala na progo, obenem smo pred 30, 40 leti spraševali domačine
tudi o imenu. Niti eden od vseh domačinov se ni spomnil, da bi imel kakšno
ime. Vedno so rekli, gremo z vlakom v Trst ali a gremo z železnico, a gre-
mo s ferrovio, če so bili italijanskega porekla. Nikoli nobeden ni govoril [o

3 Marjan Kralj je med drugim znan kot slikar. Začel je s preslikavanjem razglednic,
na katerih je bila upodobljena ladja Rex (Orel 2017). Pozneje je njegov brat zasnoval
spletno stran o Rexu in Parenzani, ki je bila tudi nagrajena (Kralj). Potem so zače-
li prihajati ljudje, posredovali so zgodbe in informacije, osnovalo se je društvo lju-
biteljev Rexa. Imel je turistično agencijo Rex in namesto izletov v Benetke ponujal
izlete v zaledje Istre, Krasa, tržaškega krasa. Odziv je bil izjemen, čeprav ni delal
posebne reklame. Ljudje so ga poiskali, ker je imel zanimivo turistično ponudbo.
»Če je izdelek dober, če je ponudba dobra, ni pomembno, kje je. Ljudje jo najdejo«
(Kralj).

109