Page 112 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

svet, ki je imel zastopstvo iz vseh dežel, ter se zavezali, da 100. obletni-
co otvoritve proge Trst–Poreč proslavijo s skupno proslavo in z otvoritvi-
jo trase za kulturne ter rekreacijske namene.
Istega leta je bil odprt tudi Muzej Parenzana v Izoli (slika 2) (Bratož
2002). Za vodenje slednjega je Kralj predlagal Srečka Gombača. Leta 2002,
ob stoti obletnici začetka obratovanja železnice, je Radio Koper posnel
daljši pogovor z ljubiteljskimi raziskovalci (Knez idr. 2002).
Po zapisu snovalca projektne dokumentacije in upravljavca projekta
je projekt dosegel cilj: »Iz stoletnega spanja je zbudil staro opuščeno pro-
go. Želi jo ohraniti in zavarovati, predvsem pa nameniti za žlahtne name-
ne: zdravju in druženju.« S temi cilji so začetniki »obnavljali in utrjevali
vezi med sosedi, kot jih je pred sto leti povezovala železnica od Trsta do
Poreča« (Bratož 2002). Zapis iz Bratoževih zaključnih misli ob predsta-
vitvi projekta Pot zdravja in prijateljstva: Parenzana – Porečanka sem
parafrazirala in ga preoblikovala v naslov tega podpoglavja (Kralj 2002;
Bratož 2002).
Podobno kot Bratož tudi Kralj ohranjanje »čimbolj avtohtone trase«
za zanamce vidi kot ključno in pomembno nalogo. Pa vendar so se njego-
ve ideje o ohranitvi avtentične trase z gramozom in ilovico zelo razliko-
vale od idej izvajalcev projekta, ki so nekaj let za njegovimi prvimi predlo-
gi traso železnice zalili s črno asfaltno podlago (Kralj).

4.1 Uveljavljanje poti Parenzana
Prvemu projektu so sledili še projekti Parenzana I in Parenzana II, finan-
cirana iz skladov Evropske unije, ter Parenzana Magic, ki so v nasled-
nji letih razvijali Parenzano – Pot zdravja in prijateljstva. Parenzana I je
od 3. aprila 2006 združila Istrsko županijo, Mestno občino Koper, obči-
ni Izolo in Piran ter kolesarsko društvo MTB Istra - Pazin. V projektu
Parenzana II so se Istrski županiji pridružile še občine Poreč, Vižinada in
Oprtalj ter mesta Buje, Koper in Piran (Ferk 2017, 15−16). Omenjeni pro-
jekti so oblikovali današnjo podobo kolesarske/pohodne trase Parenzane
in jo umestili na zemljevide ter spletna mesta turistične ponudbe, ki jih
najdemo v turističnih informativnih centrih (TIC) priobalnih mest ter na
spletnih omrežjih. Parenzana se je po uveljavitvi razvijala naprej.

112