Page 27 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

V petem koraku smo ključne spremenljivke združili v en sam indeks.
Kljub različnim enačbam izračuna se najpogosteje uporablja enačba, ki
temelji na kvadratnem korenu srednje vrednosti zmnožka spremenljivk,
za katero smo se odločili tudi mi. Ker gre tu za razširitev geometrijske-
ga povprečja številskih vrednosti parametrov, dobljene vrednosti inde-
ksa običajno »zgladijo« posamezne zelo visoke vrednosti nekaterih para-
metrov in poudarijo odseke, kjer ima večina parametrov nadpovprečne
vrednosti. Za vsak obalni odsek smo tako izračunali PVI, ki smo ga prido-
bili s kvadratnim korenom zmnožka ocen ranljivosti za vsako spremen-
ljivko, deljenega s skupnim številom spremenljivk:

kjer je/so a = nadmorska višina, b = naklon obale, c = lega in usmerjenost
obale, č = naklon morskega dna, d = stopnja naravnosti obale, e = širina
plaže, f = geomorfni procesi, g = izpostavljenost poplavam.

Vrednosti PVI so bile nato normalizirane na lestvico od 1 do 5 v skla-
du s formulo:

kjer je N(ν ) = normalizirana vrednost ranljivosti ν za spremenljivko V,
i
i
V = najmanjša vrednost za spremenljivko V in V = največja vrednost
min max
za spremenljivko V.
V šestem koraku smo razvrstili vrednosti PVI v razrede ranljivosti
z uporabo enakih razredov: (1) zelo nizka ranljivost, (2) nizka ranljivost,
(3) zmerna ranljivost, (4) visoka ranljivost in (5) zelo visoka ranljivost.
Končni, sedmi korak pa je obsegal prikaz rezultatov na zemljevidu, da
smo poudarili območja, ki z vidika ranljivosti predstavljajo vroče točke,
prav tako pa smo prikazali območja, kjer je tveganje relativno nižje.

27