Page 96 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti kvalitativne raziskave

– Pregled transkripcije. Eden izmed preprostih, a precej zamudnih in na-
pornih postopkov je, da opravimo večkratno preverjanje opravljenih
prepisov, pregledamo, da nismo česa prezrli ali napačno zapisali.
– Odmik v kodiranju. Pogosta težava med raziskovalci se pokaže tudi v
načinu kodiranja, ki se med kodiranjem spremeni, posebej ko imamo
veliko količino podatkov. V takem primeru se gradivo, ki je kodirano ka-
sneje, v načinu kodiranja razlikuje od začetnega kodiranja. Zato je kori-
stno, da način kodiranja sproti preverjamo in s tem zagotavljamo enak
način kodiranja. Koristno si je napisati opombe h kodam, kjer zapišemo,
kakšno je bilo naše razmišljanje, da smo določili določeno kodo.
– Timsko raziskovanje. Veliko kakovostnih projektov se izvaja z več raz-
iskovalci in tudi na različnih krajih. Delo v skupini oz. timu prispeva
k večji kakovosti raziskave, a hkrati zahteva neprestano usklajevanje
članov, sploh če prihaja do različnih idej in predlogov o obdelavi po-
datkov. Pri timskem raziskovanju si je koristno razdeliti delo. Nekdo
je lahko npr. zadolžen za koordinacijo izvedbe raziskave, drugi lahko
opravlja zbiranje podatkov s pomočjo npr. opazovanja, intervjujev itn.,
spet nekdo tretji skrbi za prepisovanje, četrti za obdelavo podatkov ipd.
Treba je zagotoviti, da imajo vsi člani tima dostop do celotne dokumen-
tacije, kar omogočajo različni računalniški programi. Koristno je, da se
člani tima tudi sestajajo in da med njimi poteka tudi neposredna komu-
nikacija (»iz oči v oči«). Pri zbiranju podatkov, obdelavi podatkov ipd.
lahko sodeluje tudi več oseb, pri čemer se zahteva in pričakuje sodelo-
vanje med njimi. Timska obdelava podatkov je koristna, ker preprečuje
pristranskost, odkriva, katerih podatkov nismo pridobili, kaj ni bilo ana-
liziramo ipd., ter zagotavlja doslednost.
– Navzkrižno preverjanje kod. Sodelovanje pri analizi pomeni, da lahko
primerjamo delo enega raziskovalca z delom drugih in tako odpra-
vljamo pristranskost posameznega raziskovalca. Npr., lahko primer-
jamo kodiranje enega raziskovalca s kodiranjem drugega, ko oba upo-
rabljata iste podatke, kar je smiselno le, če že imamo dogovorjen nabor
kod (deduktivni pristop) in se preverja jasnost definicij kod ter kako
ustrezno in dosledno so raziskovalci kodirali besedilo. Verjetno pride
do razlik glede tega, katere besede ali besedne zveze so se raziskovalci
odločili kodirati, saj je precej poljubno, kje se kodiranje začne in kje
konča. Pomembnejši je koncept ali ideja, ki se skriva za kodo. O tem se
je treba dogovoriti znotraj raziskovalnega tima, saj mora biti koncept,
ki ga predstavlja raziskovalna skupina, jasen in nedvoumen. Zato sta
koristna sprotno preverjanje kodiranja in dogovarjanje med člani tima.

96