Page 94 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti kvalitativne raziskave

pravita Shruti Thakur in Priya Chetty (2020), lahko najbolj kaže pri razlagi ali
interpretaciji rezultatov.
Za ugotavljanje veljavnosti ugotovitev raziskave lahko uporabimo različne
pristope ali strategije, ki povečujejo raziskovalčevo sposobnost presojanja
točnosti ugotovitev in hkrati naslovnike prepričajo v natančno ter kakovo-
stno izvedbo raziskave. Navajajo osem primarnih strategij za zagotavljanje
veljavnosti, ki so razvrščene od tistih, ki se najpogosteje uporabljajo in jih je
najlažje izvesti, do tistih, ki se uporabljajo občasno in jih je težje izvesti (Cre-
swell in Creswell, 2018; Gibbs, 2007):

– Triangulacijosmožeomenili.Omenjajotudivečinaavtorjev,npr.Yvonna
S. Lincoln in Guba (1986), Golafshani, (2003), Shruti Thakur in Priya
Chetty (2020).
– Pregled s strani udeležencev, kar zasledimo že pri kriteriju potrdljivo-
sti pri Guba (1981). Končno poročilo ali določene opise damo v pre-
gled,potrditevindopolnitevudeležencem.Udeležencipreberejoopra-
vljeno transkripcijo ali neobdelano besedilo, ki je z njimi povezano in
ga lahko dodatno komentirajo. Enako velja za ugotovitve.
– Bogat oz. natančen in podroben opis izvedene raziskave. Natančen opis
procesa raziskave lahko naslovnike popelje v preučevano okolje. Ko
kvalitativni raziskovalci npr. predstavijo podrobne opise okolja, ponu-
dijo številne perspektive o temi, s tem pa rezultati postanejo realistič-
nejši in avtentičnejši. Raziskovalci si morajo prizadevati tudi jasno pred-
staviti in opisati metodologijo ter natančno navesti in podrobno opisati
vse tehnike ter pripomočke, ki so bili uporabljeni za zbiranje podatkov
(Brink, 1993).
– Pojasnjevanjepristranskosti, kijoraziskovalec lahkovnesevraziskavo. Sa-
morefleksija v poročilu ustvari odprto in pošteno pripoved, ki je za na-
slovnike pomembna. Dobra kvalitativna raziskava vsebuje pripombe
raziskovalca o tem, kako je njegovo ozadje (npr. spol, kultura, osebna
zgodovina, socialno-ekonomski status) vplivalo na njegovo razlago (in-
terpretacijo) ugotovitev.
– Predstavitev negativnih ali neskladnih informacij. Življenjejesestavljeno
iz različnih perspektiv, ki se vedno ne združijo ali skladajo, zato je kori-
stno, da tudi v poročilu navedemo nasprotne informacije, ki bodo pri-
spevale k večji verodostojnosti raziskave. Raziskovalec lahko to naredi
na način, da ugotovitve poveže s teorijo ali z raziskavami, ki so bile na to
ali podobno temo že opravljene. Iskanje negativnih in neskladnih pri-
merov je tesno povezano tudi s preverjanjem alternativnih konstruk-

94