Page 95 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti kvalitativne raziskave

tov. Kjer so bili ugotovljeni vzorci in trendi, se naše razumevanje teh
vzorcev in trendov poveča. Upoštevajo se tudi primeri, ki ne ustrezajo
našemu vzorcu. Izjeme lahko razširijo naše »pravilo«, spremenijo »pra-
vilo« ali v celoti postavijo dvom o njem. Del kvalitativnega poročila,
ki vključuje predstavljanje in razpravljanje o alternativnih razlagah ter
premislek o tem, zakaj nekateri primeri ne sodijo med glavne ugotovi-
tve, lahko sodi v najzanimivejši del poročila (Patton, 1999).
– Preživljanjeveččasavpreučevanemokolju. Na tak način raziskovalec raz-
vijepoglobljeno razumevanjepreučevanegapojavain lahko posreduje
podrobnosti o okolju ter udeležencih, kar pripovedi daje verodostoj-
nost. Več izkušenj kot ima raziskovalec z udeleženci v njihovem okolju,
natančnejše in veljavnejše bodo ugotovitve.
– Sodelovanje s kolegom ali kolegi (angl. peer debriefing). Vključuje sode-
lovanja z enim ali več kolegi, ki so nepristranske in neodvisne osebe,
ki nimajo osebnega interesa in niso neposredno vključene ter pove-
zane z našo raziskavo. Nepristranski sodelavec lahko pregleda in pre-
sodi naše transkripcije, uporabljeno metodologijo in dobljene ugoto-
vitve. Posvetovanje s kolegoma ali kolegi je ključnega pomena tudi za
odkrivanje pristranskosti in predpostavk v raziskavah. Pomaga odkriti
težave v naši perspektivi in nas osvešča o našem odnosu do razisko-
valnega procesa. Diskusija med kolegi omogoča, da se preveri, ali so
npr. vprašanja za izpraševalca pri intervjuju razumljiva in smiselna. Po-
leg tega raziskovalcu prinaša nove veščine, znanja in vrednote (What is
PeerDebriefinginQualitativeResearch? b.l.). Kot navaja tudi Brink (1993),
je koristno skrbno beležiti ali dokumentirati terenske zapiske v konte-
kstuopazovanegapojava,dakolegomraziskovalcemomogočimo obli-
kovanjeveljavnepresoje.
– Zunanji presojevalec ali revizor. Za pregled celotne raziskave lahko upo-
rabimo zunanjega revizorja. Za razliko od kolega ali sodelavca preso-
jevalec ne pozna raziskovalca ali projekta, znotraj katerega poteka ra-
ziskava, in lahko zagotovi nepristransko mnenje, bodisi v času poteka
raziskave ali ob njenem zaključku. Postopek, pri katerem neodvisni pre-
iskovalec pregleda številne vidike raziskave (npr. natančnost prepisa,
razmerje med raziskovalnimi vprašanji in podatki, ustreznost izbrane
analize podatkov, interpretacijo), povečuje veljavnost kvalitativne ra-
ziskave.

Gibbs (2007) pa glede zagotavljanja kakovosti kvalitativne raziskave pre-
dlaga (sploh, če je raziskovalec en sam in ne skupina) tudi naslednje:

95