Page 92 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti kvalitativne raziskave

Kivunja in Kuyini (2017) ter Bhattacherjee (2012). Povzemamo ključne pou-
darke:

– Odvisnost se nanaša na sposobnost opazovanja istega izida ali ugoto-
vitev v podobnih okoliščinah. Medtem ko lahko kvantitativne raziskave
uporabijo raziskovalne metode, ki lahko pokažejo, da bi lahko s pona-
vljanjem dejavnosti v istem kontekstu in z istimi metodami ter ude-
leženci raziskave dosegli podobne ugotovitve, se v kvalitativni razis-
kavi raziskovalec ukvarja s človeškim vedenjem, ki je po svoji naravi ne-
nehno spremenljivo, kontekstualno in podvrženo številnim interpreta-
cijam realnosti, zato ni mogoče reproducirati popolnoma enakih rezul-
tatov. V tem primeru so sklepi in interpretacije odvisni od sposobnosti
ter veščin raziskovalca, da zagotovi, da ugotovitve resnično izhajajo iz
podatkov, zbranih in analiziranih za raziskavo. Kot navaja tudi Bhatta-
cherjee (2012), morajo kvalitativni raziskovalci zagotoviti ustrezne po-
drobnosti o pojavu (fenomenu), ki jih zanima in ga raziskujejo, ter o
družbenem kontekstu, v katerega je vključen, da bi bralcem omogočili
neodvisno in avtentično razlago sklepov.
– Verodostojnost kvalitativnih raziskav dosegamo s prikazom triangula-
cije podatkov med raziskovalnimi subjekti ali tehnikami zbiranja po-
datkov (Golafshani, 2003) ter z analitičnimi postopki, kot so dobese-
dno prepisovanje intervjujev ali natančni zapisi intervjujev ter jasni za-
pisi o teoretičnih in metodoloških odločitvah za določeno tehniko zbi-
ranja podatkov oz. glede celotnega poteka raziskovanja (Bhattacher-
jee, 2012). Zagotavljamo jo z dolgotrajnim sodelovanjem raziskovalca z
udeleženci raziskave na terenu, z vztrajnim in dalj časa trajajočim opa-
zovanjem, s poglobljenim raziskovanjem tistih elementov oz. vsebin, ki
so se pokazali še posebej pomembni za raziskovalni problem. Predlaga
se tudi preverjanje podatkov, ki nam jih udeleženci raziskave podajajo.
Preverjamo jih npr.skontrolnimi vprašanji,ko večkrat postavimo enako
vprašanje, ki ga le drugače oblikujemo (Lincoln in Guba, 1986).
– Pri potrdljivosti udeleženci pregledajo poročilo raziskave, in če se stri-
njajo z ugotovitvami raziskovalca, potem lahko ugotovitve štejemo za
veljavne oz. resnične. Mesec (1998) je uporabil izraz konsenzualna va-
lidacija, ki pomeni, da se s poročilom vsi strinjajo.³ S tem kriterijem že-
limo predvsem čim bolj zmanjšati pristranskost raziskovalca.

³ Teorijo, s katero se vsi udeleženci strinjajo, pa je imenoval konsenzualno vezana teorija (prim.
Mesec, 1998).

92