Page 91 - Kvalitativno pedagoško raziskovanje: od obdelave podatkov do predstavitve ugotovitev

5

Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti

kvalitativne raziskave

Glede na vključene osebe, izbrane tehnike zbiranja podatkov, uporabljene
pripomočke, obdelavo podatkov in ugotovitve, ki jih povzemamo tudi kot
»teorijo«, se pogosto vprašamo o posploševanju rezultatov. Poudarjamo, da
posploševanje ni cilj kvalitativnih raziskav, ali kot sta napisala Yvonna S. Lin-
coln in Guba (1985), da je edina posplošitev, da ni nobene posplošitve. Zato
v kvalitativnem raziskovanju ugotovitve le izjemoma posplošujemo. Število
vključenih oseb je navadno relativno majhno, ker za kvalitativno raziskovanje
ni značilna naključna izbira oseb. Pogosteje se izbor oseb izvaja na teoretični
podlagi, da so npr. izbrani posamezniki neke skupine, ne bi se pa upošteval
delež takšnih posameznikov v celotni statistični množici. Namensko izbrane
osebe vključimo v raziskavo z razlogom ali domnevo, da so zanimivi, posebni
ali pa drugačni (Gibbs, 2007).
Vprašanje posploševanja nas usmerja k temu, da ima v kvalitativnem raz-
iskovanju pomembno vlogo zaupanja vredna (angl. trustworthy)raziskava.
Zato naj raziskovalec navede korake in načine, s katerimi je v svoji raziskavi
zagotavljal kakovost raziskave (Creswell in Creswell, 2018). Četudi obstajajo
številni načini za zagotavljanje kakovosti zbranih podatkov, so v središču šte-
vilnih polemik o kvalitativnih ugotovitvah pomisleki o izvedbi same analize
podatkov.¹ Raziskovalec mora biti v kvalitativnem raziskovanju sposoben hi-
trega prepoznavanja vzorcev (npr. začetnih oz. delnih ugotovitev). Četudi se
ukvarja z enim problemom, naj bi bil sposoben opaziti vzorec, ki je povezan
s povsem drugačnim problemom.
Kvalitativni raziskovalec mora tudi natančno in razumljivo opisati upora-
bljeno metodologijo in poudariti posebnosti zbiranja podatkov ter postopke
njihove analize, da drugim omogoči presojo kakovosti nastalega poročila
(Patton, 1999). Guba (1981) je v ta namen oblikoval štiri kriterije ali merila za
preverjanje kakovosti kvalitativne raziskave. Navedel je odvisnost (angl. de-
pendability),² verodostojnost (angl. credibility), potrdljivost (angl. confirmabi-
lity) in prenosljivost (angl. transferability). Omenjene kriterije opisujejo tudi

¹ Statističnaanalizaslediobrazceminpravilom,medtemkojekvalitativnaanalizavbistvuustvar-
jalni proces, odvisen od vpogledov in konceptualnih sposobnosti raziskovalca.
² Guba (1981) predlaga, da se v kvalitativnih raziskavah raje uporablja kriterij odvisnosti kot pa
merilozanesljivosti(angl.reliability),kijeznačilnejšezapozitivistične,tj.kvantitativneraziskave.

91