Page 117 - Homo senescens II: izbrane teme

Starosti prijazna univerza: primer Univerze v Mariboru

StemjeUniverzavMariborusprejelastrateško opredelitev,dabo kot javna
visokošolska institucija svoje aktivnosti in potenciale usmerjala tudi na po-
dročje dejavnega staranja ter razvijanja srebrne ekonomije in trajnostnega
razvoja. Pri tem je ključno razumevanje, da je poslanstvo institucije kot sta-
rosti prijazne univerze obvezujoče tako v njenem odnosu do zaposlenih, ki so
starejši od55let,kot vodnosudo starajočesedružbeternjenih potreb(Glavič
2020b).
Center je organiziral predstavitve svojih ciljev vodstvom večine fakultet
Univerze v Mariboru. Te so imenovale koordinatorje za sodelovanje s cen-
trom in z njegovimi delovnimi skupinami. Preko prodekanje za študijske za-
deve in vodstva študentske organizacije smo vzpostavili medgeneracijsko
sodelovanje.
Center je leta 2021 sodeloval pri spletnem posvetovanju Evropske komisije
o »Zeleni knjigi o staranju« (Evropska komisija 2021), spodbujanju solidarno-
sti in odgovornosti med generacijami. Prispevki so bili objavljeni v knjigi z
naslovom Na obrobju ali aktivno vključeni? (Lorber 2021). Razpravljavci so se
zavedali velikega pomena dokumenta za udejanjanje prihodnjih politik na
področju staranja prebivalstva in demografskih sprememb tako v prostoru
Evropske unije kot v Sloveniji. Člani Centra so se aktivno vključili v oprede-
ljevanje ključnih vprašanj in trendov ter podprli predlagane ukrepe na pod-
ročju staranja prebivalstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Nosilci
posameznih tem so uporabili svoje znanje in izkušnje s svojega strokovnega
področja, delovali so interdisciplinarno, s celostnim pristopom do posame-
znega izziva. Prav tako so upoštevali soodvisnost delovanja generacij, ki tako
za evropsko kot za slovensko družbo pomeni velik izziv in priložnost za kre-
pitev medgeneracijskega sodelovanja.
Umetnost je odlična priložnost za obogatitev vseživljenjskega učenja, digi-
talnega opismenjevanja in medgeneracijskega sodelovanja, čemur »Zelena
knjiga« posveča veliko pozornosti. Podana je bila pobuda, naj se v »Zeleni
knjigi« pojavi tudi beseda »umetnost«, saj sta kulturna/umetnostna dedi-
ščina in odličnost v sodobni ustvarjalnosti neprecenljivo bogastvo Evrop-
ske skupnosti. Prav tako apeliramo na ohranjanje dostojanstva vseh ljudi
in krepitev empatije. Zaradi specifične ranljivosti in pešanja funkcionalnih
sposobnosti, še posebej starejših generacij, je oboje nujno načrtno nego-
vati. Zato je dostojanstvu in empatiji treba nameniti skrb v izobraževanju
ter v formalnem in neformalnem usposabljanju. Širjenje kulture empatije,
čemur sledi primerno ukrepanje, je nujno v obdobju, ko čedalje več rutin-
skih opravil prevzema tehnologija. Ljudje tudi v poznih letih čutimo potrebo
po upoštevanju, človeški toplini in samoaktualizaciji, tudi z medsebojno

117