Page 119 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 119

Starosti prijazna univerza: primer Univerze v Mariboru


             spremembami, s kariero in z delovno aktivnostjo po upokojitvi ter dejavnim
             vključevanjem v družbo.
               V prihodnje bo še pomembnejša strateška vloga univerz pri tem, da so ino-
             vativne ter trajnostno in družbeno odgovorne. Svoje poslanstvo naj bi udeja-
             njale z razvojnim študijskih programov, ki naj bi vključevali tudi načela staro-
             sti prijaznih univerz. Pri razvoju študijskih programov naj bi bile upoštevane
             interdisciplinarnost, aktualnost in mednarodna povezljivost. Pri doseganju
             učnih kompetenc bo treba upoštevati družbene potrebe, ne samo glede trga
             zaposlovanja temveč tudi glede dviga kulture kakovosti človekovega življe-
             nja. Programi naj bi temeljili na rezultatih inovativnega raziskovalnega dela,
             ki služijo potrebam in za dobrobit človeka.
               Univerze naj bi upokojenim visokošolskim učiteljem omogočile aktivno
             sodelovanje, kar pomeni, da glede na svoje sposobnosti nadaljujejo s svojim
             delom tako pri raziskavah in razvojnih projektih kot pri pedagoškem delu.
             Vključitev njihovih izkušenj bi pomenila dodano vrednost univerzitetnega
             delovanja. Temeljne vrednote vseživljenjskega učenja so učenje, raziskova-
             nje in sodelovanje, ki so koristni za um, telo in duhovno rast ter predstavljajo
             izredno močno orodje za osebno preobrazbo in kvalitetno staranje.
               V praksi obstajajo gonilne sile in ovire, ki povečujejo ali zmanjšujejo mo-
             tivacijo za vključevanje v proces vseživljenjskega učenja in nudijo različne
             poglede na izzive vključevanja vseživljenjskega učenja v visokošolsko izo-
             braževanje. Najpomembnejši gonilni sili, na katerih temelji sprejetje vseži-
             vljenjskega učenja, sta potreba po ozaveščenosti prebivalstva, da se sooči z
             izzivom informacijske družbe in družbe znanja, ter potreba po dostopnem in
             prožnem izobraževanju brez socialne izključenosti. Kar zadeva pomembne
             ovire za izvajanje strategij vseživljenjskega učenja na visokošolski ravni, je
             mogoče opaziti nesprejemanje in nevključenost akademskega osebja v ta
             proces ter pomanjkanje sredstev. Uspešno izvajanje strategij vseživljenj-
             skega učenja na ravni visokošolskih ustanov zahteva ne le vključevanje nav-
             dušenih posameznikov, temveč celotnih institucionalnih struktur, da bi pod-
             prle trajnost in pobude za vseživljenjsko učenje.
               Različni medgeneracijski pogledi so pri univerzitetnem delu ključnega
             pomena za razvoj humane, demokratične družbe in ohranjanje človeko-
             vega dostojanstva, kar mora biti osnovno poslanstvo akademskih institucij,
             vključno z Univerzo v Mariboru.

                  Literatura
                  Chiţiba, C. A. 2012. »Lifelong Learning Challenges and Opportunities for Tradi-
                     tional Universities.« Procedia: Social and Behavioral Sciences 46:1943–1947.


                                                                            119
   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123   124