Page 124 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 124

Eda Birsa in Barbara Kopačin


                  vendar ni izvedeno v izobraževalnih institucijah kot pouk. Potreba po izobra-
                  ževanju je v obdobju procesa staranja še izrazitejša, saj je za starejše odrasle
                  pomembno, da ostanejo aktivni, tako na psihofizičnem kot na kognitivnem
                  in afektivnem področju (Holt-Lunstad 2022, 196). Z izobraževanjem pridobi-
                  vajo nove kompetence na izbranih področjih, kar vpliva na samopodobo in
                  samozavest ter s tem na aktivno ter zdravo staranje (Lipovec Čebron in Ličen
                  2021, 4). Na psihofizično počutje in na socialno vključenost starejših odraslih
                  pozitivno vpliva tudi delovanje na umetniškem področju, ki omogoča do-
                  mišljijo in različno ustvarjalno izražanje (Gačnik in Kovač 2021, 140; Lunežnik,
                  Hofman in Ličen 2018, 127; Ramovš 2017, 42). Izobraževanje na umetniškem
                  področju se je s pandemijo covida-19 začasno prekinilo, kar je vplivalo na ka-
                  kovost življenja vseh ljudi, tudi starejših odraslih (Bednaš idr. 2021, 9, 46, 50).
                    V tem poglavju so predstavljene ugotovitve kvalitativne raziskave o po-
                  menu izobraževanja na umetniškem področju za starejše odrasle in o izzivih,
                  s katerimi so se srečevali v času med pandemijo.

                  Izobraževanje starejših odraslih na umetniškem področju
                  Izobraževanje starejših na umetniškem področju lahko poteka na različne
                  načine, ki jih povzemamo po Raceu (1998, 7–9). Odprto učenje predstavlja
                  način učenja, pri katerem imajo vključeni v izobraževanje svobodo pri od-
                  ločanju o tem, kdaj, kako in kje se bodo učili. Naslednja oblika, ki jo avtor
                  izpostavi, je izobraževanje na daljavo, ki ni vezano na izobraževalno insti-
                  tucijo. Način svobodnega učenja, ki se prilagaja potrebam in željam posa-
                  meznika, avtor imenuje fleksibilno oz. prožno učenje. Pri individualiziranem
                  učenju je predvideno večinoma samostojno izobraževanje, po potrebi z do-
                  datnimi konzultacijami. Lahko se učimo tudi preko pisnih virov, ki so lahko v
                  fizični ali elektronski obliki. Samostojno podprto učenje predstavlja učenje,
                  ko se posameznik izobražuje samostojno s pomočjo različnih pisnih virov ali
                  s pomočjo mentorja, ki ga dodeli izobraževalna institucija. Neodvisno učenje
                  temelji na učnih pogodbah oz. sporazumih, kjer se določijo cilji, ki jih mora
                  doseči vključeni v izobraževanje. Avtor omenja tudi v posameznika usmer-
                  jeno učenje, ki predstavlja učenje po skrbno načrtovanem učnem procesu
                  in z načrtno izbrano literaturo oz. učnimi pripomočki, s katerimi si pomaga
                  pri razumevanju učnih vsebin. Izobraževanje, kjer se uporablja večinoma ra-
                  čunalniška ali druga multimedijska oprema, avtor pojmuje kot računalniško
                  podprto učenje. Predstavljeno je tudi interaktivno učenje, ki podpira inte-
                  rakcijo vključenih v izobraževalni proces z izbranim študijskim materialom.
                  Nekatere omenjene oblike učenja oz. izobraževanja se lahko uporabi tudi pri
                  izobraževanju starejših odraslih na področju umetnosti.


                  124
   119   120   121   122   123   124   125   126   127   128   129