Page 129 - Homo senescens II: izbrane teme

Pomen izobraževanja na področju umetnosti za starejše odrasle ter izzivi med pandemijo

Vključeni v raziskavo
Raziskava je potekala julija in avgusta 2022. V njej je sodelovalo namensko
izbranih 34 starejših odraslih (25 žensk in devet moških), ki se izobražujejo
na univerzah za tretje življenjsko obdobje v obalno-kraški regiji. Povprečna
starost intervjuvancev je bila v času raziskave 72,12 (±8,76) leta, povprečje let
izobraževanja na umetniškem področju pa je 11,66 (±4,72) leta.

Postopek zbiranja in obdelave podatkov
S starejšimi odraslimi smo opravili polstrukturirane intervjuje. Pri izvedbi
le-teh smo uporabili tehniko lijaka, saj smo pogovore pričeli z odprtimi,
splošnimi vprašanji in jih nadgradili s specifičnejšimi. Pogovore smo opra-
vili osebno v sproščenem okolju in neposredne navedbe sodelujočih zapisali
v nestrukturirano besedilo.
Podatke smo pregledali in sestavili gosti zapis. Na podlagi namena in ci-
lja raziskave ter načela predmetno zasnovane teorije ali utemeljene teorije
(angl. grounded theory) (Mažgon 2008, 140; Oktay 2012, 125) smo besedilo raz-
delili na segmente in določili enote kodiranja. Pri tem smo definirali relevan-
tne pojme in izvedli integracijo odkritij (Mažgon 2008, 140–141; Mesec 1998,
103; Vogrinc 2008, 61). Na podlagi analize smo oblikovali dve kategoriji, ki se
nanašata na pomen izobraževanja na področju umetnosti za starejše odrasle
in na izzive, s katerimi so se starejši odrasli med pandemijo srečevali med izo-
braževanjem na področju umetnosti. Pod posamezno kategorijo, v rezultatih
in razpravi, smo za pojasnitev izpostavljene problematike zapisali nekatere
izseke dobesednih navedb vprašanih in jih označili v poševnem tisku.
Upoštevali in opravili smo tudi konsenzualno validacijo (Mesec 1998; On-
wuegbuzie in Leech 2006, 238; Williams in Hill 2012, 175). Vsi vprašani so pre-
verili in potrdili pristnost ter ustreznost zapisanih podatkov.

Rezultati in razprava
Pomen izobraževanja za starejše odrasle na področju umetnosti
Intervjuvance smo vprašali, katera umetniška področja jih zanimajo. Ve-
čina vprašanih se ukvarja z glasbo, predvsem s petjem. Naše ugotovitve
sovpadajo z rezultati drugih opravljenih raziskav, ki ugotavljajo, da je zboro-
vsko petje v Sloveniji zelo pogosta ali najmnožičnejša ljubiteljska kulturno-
umetniška dejavnost, saj v našem prostoru deluje med 2.500 in 3.000 pev-
skih zborov (Slovenska tiskovna agencija 2021; Gačnik in Kovač 2021, 140;
Lunežnik, Hofman in Ličen 2018, 124). Z raziskavo smo ugotovili, da vprašani
posegajo tudi po glasbenih instrumentih:

129