Page 125 - Homo senescens II: izbrane teme

Pomen izobraževanja na področju umetnosti za starejše odrasle ter izzivi med pandemijo

V »Javnem razpisu za sofinanciranje programov in dejavnosti izobraže-
vanja odraslih v letu 2022« (Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport
2022) so bili do sredstev upravičeni študijski krožki, programi medgeneracij-
skega sodelovanja in univerze za tretje življenjsko obdobje, Parada učenja
– dan učečih se skupnosti, koordinatorji podizvajalcev ter prireditev vseži-
vljenjskega učenja v letu 2022.
Za izobraževanje starejših odraslih v Sloveniji ima velik pomen mreža uni-
verz za tretje življenjsko obdobje, ki se imenuje Slovenska univerza za tretje
življenjsko obdobje (https://www.utzo.si) in v katero je vključenih 56 univerz
v 54 krajih Slovenije, več kot 12.000 študentov, 1.000 mentorjev ter 1.000 pro-
stovoljcev in ki je največja mreža za izobraževanje starejših. Mreža univerz
ustvarja možnosti za izobraževanje, državljansko delovanje in druženje sta-
rejših nad 55 let. Med razpisanimi zelo pestrimi študijskimi programi in ino-
vativnimi projekti, ki ustvarjajo družbeno pomembne nove prakse, lahko za-
sledimo kar nekaj umetniških (Urbančič idr. 2020, 105).
VitaLunežnik,AnaHofman in NivesLičen (2018,128) omenjajo različnestra-
tegije učenja umetnosti v starosti. V zadnjem času se še posebej razvijajo po-
moč z umetnostjo (angl. art therapy), spodbujanje govora in gibanja ter ur-
jenje mišljenja in spomina. Cilj umetniških dejavnosti pri izobraževanju sta-
rejših je, da se v te vključujejo aktivno, bodisi participativno bodisi le opa-
zovalno. To pomeni, da so lahko starejši pri nekaterih ustvarjalnih dejavno-
stih aktivni izvajalci, ustvarjalni rezultati pa nastajajo v sodelovanju z mentor-
jem.Ti pri načrtovanjuin izvajanjuizobraževanjastarejših odraslih največkrat
izhajajo iz njihovega umetniškega predznanja ter program prilagajajo spo-
sobnostim vključenih v izobraževalni program. Avtorice (str. 128) omenjajo
tudi personalizirane pristope k oblikovanju izobraževalnih programov, ki za-
jemajo različne metode in oblike dela ter interdisciplinarni način izvajanja,
kjer se povezujejo umetnost, socialna vpetost, medicina ipd.
Glasba ima pozitivne učinke na ljudi vseh starosti (Čebulc 2004; Kopačin
2014; 2016; Sicherl Kafol 2001; Slosar 1993), tudi na starejše odrasle (Lunežnik,
Hofman in Ličen 2018, 124; Kuzma 2004, 137;Simčičidr.2020, 42), predvsem
deluje na psihosocialni, emocionalni in fizični ravni, kar so pokazale tudi že
nekatere opravljene raziskave (Lunežnik, Hofman in Ličen 2018, 125; Zhao idr.
2016, 1189, 1197; Camareno 2019; Simčič idr. 2020, 43). V zadnjem času so učinki
glasbe na starejše odrasle sicer nekoliko manj raziskani kot učinki glasbe na
mlajše generacije (Simčič idr. 2020, 40). Kljub temu so rezultati opravljenih
raziskav (Lunežnik, Hofman in Ličen 2018, 126; Zhao idr. 2016, 1197; Simčič idr.
2020, 40) pokazali, da se zaradi rasti pričakovane življenjske dobe iz leta v leto
povečuje tudi zanimanje za glasbene in druge umetniške dejavnosti.

125