Page 126 - Homo senescens II: izbrane teme

Eda Birsa in Barbara Kopačin

Poleg univerze za tretje življenjsko obdobje, kjer se lahko na področju
glasbe starejši odrasli vključujejo v različne glasbene skupine, kot so pev-
ski zbori ali instrumentalne skupine in druge glasbene aktivnosti (folklore ali
različne plesne skupine), se lahko le-ti vključujejo tudi v različna umetniška
društva. Lahko pa se aktivno ali pasivno udeležijo različnih koncertov, pri-
reditev in nastopov (Lunežnik, Hofman in Ličen 2018, 127; Gačnik in Kovač
2021, 142). Starejši odrasli so lahko deležni tudi strokovne pomoči z glasbo.
Mira Kuzma (2004, 124) piše o treh oblikah pomoči z glasbo, katerih oblike
in metode dela se razlikujejo: poleg glasbene dejavnosti in specialne glas-
bene dejavnosti omenja tudi glasbeno terapijo, ki ima v strokovni literaturi
tudi različna poimenovanja, kot npr. umetnost za dobro počutje in glasba za
dobro počutje (Lunežnik, Hofman in Ličen 2018, 5).
Tudi na likovnem področju se lahko starejši odrasli odločijo za sodelova-
nje v likovni terapiji. Zanjo velja, da s pomočjo ustvarjanja podob, ki izhajajo
iz posameznikove podzavesti in se izražajo v točkah, črtah, oblikah, barvah
ipd., spodbuja ustvarjalna likovna izražanja pri gradnji samopodobe, samo-
spoštovanja, izražanju notranjih doživljanj in doseganju lastne osebne rasti
(Gačnik in Kovač 2021, 141; Marinič 2008, 165). Poleg likovne terapije, ki je zna-
čilnejša za socialne zavode, so med likovnimi aktivnostmi starejšim odraslim
na voljo likovno in umetnostnozgodovinsko izobraževanje na univerzah za
tretje življenjsko obdobje ter različne ustvarjalne delavnice (kiparjenje, risa-
nje, slikanje, ročna dela ipd.). Vključeni v likovno izobraževanje so usmerjeni
v spoznavanje osnovnih likovnih elementov in načel oblikovanja. Ta usvo-
jena znanja lahko uporabijo pri oblikovanju zapletenejših in bolj estetskih
izdelkov. Vpogled v umetnost, s čimer si starejši odrasli lahko ustvarijo lastno
mnenje in dobijo navdih za lastno likovno izražanje, pa pridobijo z obiskom
razstav, galerij, muzejev ipd. (Gačnik in Kovač 2021, 141). V muzejih je doživlja-
nje umetnosti pri starejših kompleksno in pogojeno s preferencami, tj. ču-
stvenimi reakcijami na določen umetnostnozgodovinski slog (Bračun Sova
2019b, 87).
Po raziskavi, ki jo je opravila Rajka Bračun Sova (2019a, 7), naj bi starejše
odrasle v resnici bolj kot likovno izražanje zanimala zgodovina likovne ume-
tnosti. Pri tem velja dodati, da se starejši odrasli zelo redko ali pa nikoli ne
srečujejo s sodobno likovno umetnostjo, saj izobraževalne vsebine pri spo-
znavanju zgodovine likovne umetnosti ne temeljijo na razvijanju poznava-
nja sodobnih likovnih praks (Bračun Sova 2013, 74). Podobno kot na področju
glasbenega in likovnega izobraževanja se starejši odrasli lahko izobražujejo
tudi na drugih umetniških področjih, kot so fotografija, dramske in plesne
umetnosti.

126