Page 17 - Homo senescens II: izbrane teme

Obdobje pozne odraslosti kot obdobje blagostanja

zvoj (Organization for Economic Co-Operation and Development – OECD),
kažejo, da je Slovenija na dvanajstem mestu glede udeležbe odraslih, starih
od 16 do 65 let, v izobraževanju, kar dejansko pomeni predzadnje mesto; re-
zultati kažejo na to, da je ta segment v naši družbi zanemarjen (Javrh 2018,
16). Presenetljivo je predvsem zato, ker je bilo v naši državi v zadnjih dvaj-
setih letih pripravljenih več strategij, dokumentov in iniciativ z namenom
spodbujanja izobraževanja ter usposabljanja odraslih in starejših, vendar je
očitno, da se temu še vedno nameni relativno malo finančnih sredstev. Slo-
venija se znotraj evropske skupine držav uvršča med države z najnižjo udeležbo
v izobraževanju oseb, starih od 50 do 65 let. Na slabšo udeležbo starejših v izo-
braževanju in usposabljanju vplivajo tudi drugi dejavniki (Javrh 2018, 20),
npr. dosežena formalna stopnja izobrazbe; osebe z nižjo kot srednješolsko
izobrazbo se v izobraževanje vključujejo zelo redko. Na vključevanje v izo-
braževanje v Sloveniji, kot so pokazali rezultati raziskave, vpliva zdravstveno
stanje posameznikov; osebe, ki so svoje zdravstveno stanje ocenile z zelo
dobro, so se pogosteje udeleževale izobraževanj.
V »Strategiji dolgožive družbe« je posebej omenjena spremenjena staro-
stna struktura prebivalstva, zato je pomembno oblikovanje takšnega gospo-
darskega in družbenega okolja, ki upošteva potrebe vseh generacij ter starej-
šim omogoča samostojno in aktivno življenje. Slovenija je ena izmed držav,
ki imajo slabše urejeno oskrbo na domu (Urad Republike Slovenije za makro-
ekonomske analize in razvoj 2017, 21–26), zato je treba napore usmeriti v to,
da se kakovost življenja zagotovi tudi v domačem okolju. Treba je načrtovati
in izpeljati prilagoditve v prometu ter prometni infrastrukturi ter v bivalnem
okolju. V Sloveniji veliko starejših živi samih, pogosto v prevelikih nepremič-
ninah, zato je smiselno razmišljati o prilagoditvah, tudi v smeri različnih bi-
vanjskih skupnosti.
Doslej so bile predstavljene družbene okoliščine za starejšo generacijo, v
nadaljevanju pa se bomo usmerili v psihološke značilnosti starejših.

Psihološke značilnosti obdobja pozne odraslosti
Obdobje starosti ali pozne odraslosti se po kriterijih večine razvojnih psi-
hologov začne pri 65 letih. Glede na to, da razvoj praviloma poteka konti-
nuirano, lahko spremembe zaznamo že v drugi polovici predhodnega ob-
dobja srednje starosti, nekatere že bistveno prej. Te se kažejo na ravni tele-
snih sprememb in posledično gibanju, reakcijskih časih in upočasnjenem iz-
vajanju spretnosti. Pojavijo se lahko resna obolenja ali samo manj zahtevna
zdravstvena stanja. Hormonske spremembe postopoma vodijo v zmanjšano
imunskosposobnostorganizma(Haley,Forrest-LytleinDadashazar2017,512).

17