Page 18 - Homo senescens II: izbrane teme

Vlasta Novak Zabukovec

Zaznati je spremembe v mišljenju, ki postaja vedno pragmatičneje usmer-
jeno in se kaže v ekspertnosti na določenih področjih ter v razvoju modrosti.
Posamezniki v srednji odraslosti pridobivajo nove socialne vloge (npr. stari
starši), postanejo skrbniki svojih obolelih staršev in se usmerjajo v dobrobit
družbenega okolja. Prosti čas jim predstavlja zadovoljstvo in ga v večji meri
preživljajo v domačem okolju ter z bližnjimi osebami. Na poklicnem področju
dosežejovrhinobtemlahkosprejmejovlogomentorjaaliustvarijodrugoka-
rierno priložnost. Opisano je prisotno tudi v starosti, predvsem ob upokojitvi,
ki prinese velike spremembe v posameznikovo življenje.

Telesne spremembe v pozni odraslosti
V starosti, po 65. letu, so telesne spremembe še izrazitejše. Spremeni se drža
telesa, kar lahko vodi v težave z ravnotežjem in gibanjem. Zaradi postopnih
večjih ali manjših senzornih primanjkljajev lahko trpita koordinacija in toč-
nost. To povzroča poškodbe in padce, kar vpliva na kvaliteto življenja starej-
ših oseb. Strah pred ponovnim padcem povzroči opuščanje aktivnosti in po-
sledično socialno izolacijo. Okoli polovice starejših po padcu ne more vstati,
ne samo zaradi poškodbe, ampak tudi zaradi slabe splošne kondicije (Tom-
šič 2011, 107). Raziskave potrjujejo (Krampe, Smolders in Doumas 2014, 97),
da starejši bolje obvladujejo svoje ravnotežje, če prakticirajo aerobne vaje,
jogo, ples ali borilne veščine. Za tiste, ki se v omenjene aktivnosti ne morejo
vključiti, pa so zelo primerni tudi vztrajnostni treningi, ki izboljšajo moč in po-
sledično kvaliteto življenja (Benton in Schlairet 2012, 61). Na splošno pa lahko
rečemo, davsakazmernafizična aktivnost prispeva kboljšemu telesnemu
počutju in zdravju ter deluje preventivno. Veliko raziskav je potrdilo, da de-
luje varovalno tudi pri demenci (Haley, Forrest-Lytle in Dadashazar 2017, 542).
Pri telesni samopodobi postane zunanji videz manj pomemben kot v pred-
hodnih življenjskih obdobjih, saj starejši sami sebe v večji meri dojemajo kot
posameznike, pri katerih so v ospredju zdravje, karierni dosežki, urejenost, in-
teligentnost. Telesne samopodobe ne doživljajo na kontinuumu, ampak kot
kompleksen niz zaznav (Liechty 2012, 75).

Spoznavne sposobnosti v obdobju pozne odraslosti
Že v obdobju srednje odraslosti se mišljenje spremeni v smeri večje pragma-
tičnosti, kar pomeni logično reševanje problemov, vključujoč modrost in eks-
pertnost. Takšna vrsta mišljenja vztraja tudi v obdobju starosti oz. pozne od-
raslosti. Zavedati pa se je treba, da so razlike med posamezniki na področju
kognitivnega delovanja v tem razvojnem obdobju bistveno večje kot v predho-
dnih obdobjih. Za to obdobje je značilen večji upad kot ohranjanje (Zupan-

18