Page 19 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 19

Obdobje pozne odraslosti kot obdobje blagostanja


             čič 2020c, 1066). Zaznamo ga pri nadzoru pozornosti in deljeni pozornosti.
             Ohranjanje pozornosti je povezano z minimalno spominsko sposobnostjo in
             je v starosti relativno dobro ohranjeno. Deljena pozornost, ki se kaže v hkra-
             tnem opravljanju dveh ali več dejavnosti, upada postopoma in osebam omo-
             goča, da razvijejo ustrezne strategije za spoprijemanje z upadom, kot sta npr.
             usmerjenost v samo določene dražljaje in izogibanje situacijam, kjer je veliko
             motečih dražljajev. Seveda pa je tudi vrsta drugih dejavnikov, ki vplivajo na
             pozornost, kot npr. utrujenost, pomanjkanje motivacije ipd. (Zupančič 2020c,
             1067).
               O spominu v obdobju starosti večkrat govorimo predvsem v povezavi z
             upadom. Normativni starostni upad velikokrat zamenjujemo z nevrološkimi
             obolenji (npr. demenco). Občasno pozabljanje besed ali imen oz. načrtova-
             nih aktivnosti je normalen pojav, v kolikor pa to postane stalnica, je treba po-
             iskati zdravniško pomoč. Senzorni spomin,ki jekratek innamenjenpovezo-
             vanju čutnih vtisov, se v starosti kar ohrani oz. malo upade. V kolikor so čutni
             vtisi za osebo pomembni, bodo prešli v kratkotrajni spomin, ki traja manj kot
             minuto in ima omejen obseg. Vključuje za osebo pomembne vsebine, s kate-
             rimi se trenutno ukvarja. Kratkotrajni spomin skrbi za začasno shranjevanje
             informacij in povezovanje trenutnih informacij s tistimi iz dolgotrajnega spo-
             mina. To povezovalno nalogo vodi delovni spomin, ki je del kratkotrajnega
             spomina in ima pomembno vlogo pri zahtevnejših miselnih procesih (npr.
             odločanje, zaključevanje, iskanje rešitev ipd.) (Zupančič 2020c, 1066). Kratko-
             trajni spomin v starosti blago upade oz. osebe pogosto razvijejo učinkovite
             spominske strategije, da upad ublažijo. Prospektivni spomin, ki se nanaša na
             prihajajoče načrtovane dogodke, ravno tako slabi (Berk 2013, 583). K upadu,
             po mnenju Maje Zupančič (2020c, 1067), prispeva tudi manj pogosta uporaba
             spominskih strategij, kot so ponavljanje, organizacija (kategorizacija vsebin)
             in elaboracija (smiselno povezovanje vsebin). Salthouse (2006, 84) je potrdil,
             da uporaba spominskih strategij deluje proti učinkom staranja. Shimamura
             idr. (1995, 275) so v raziskavi preučevali spomin univerzitetnih učiteljev. Potr-
             dili so, da univerzitetni učitelji v starosti med 50 in 75 let na svojem strokov-
             nem področju pri delovnem spominu dosegajo enako dobre rezultate kot
             njihovi študenti. Vera Schumacher in Martin (2009, 202) sta podobne rezul-
             tate potrdila v prečni raziskavi. Upokojeni univerzitetni učitelji so pokazali
             bistveno boljše rezultate pri delovnem in epizodnem spominu kot njihovi
             vrstniki s povprečno stopnjo izobrazbe. Iz tega lahko zaključimo, da je stalna
             miselna aktivnost še kako pomembna pri ohranjanju spomina. In to je lahko
             spodbuda za razvijanje programov izobraževanja za starejše oz. upokojene
             posameznike. Nekaj takšnih iniciativ lahko najdemo tudi pri nas, npr. Modra


                                                                             19
   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24