Page 19 - Homo senescens II: izbrane teme

Obdobje pozne odraslosti kot obdobje blagostanja

čič 2020c, 1066). Zaznamo ga pri nadzoru pozornosti in deljeni pozornosti.
Ohranjanje pozornosti je povezano z minimalno spominsko sposobnostjo in
je v starosti relativno dobro ohranjeno. Deljena pozornost, ki se kaže v hkra-
tnem opravljanju dveh ali več dejavnosti, upada postopoma in osebam omo-
goča, da razvijejo ustrezne strategije za spoprijemanje z upadom, kot sta npr.
usmerjenost v samo določene dražljaje in izogibanje situacijam, kjer je veliko
motečih dražljajev. Seveda pa je tudi vrsta drugih dejavnikov, ki vplivajo na
pozornost, kot npr. utrujenost, pomanjkanje motivacije ipd. (Zupančič 2020c,
1067).
O spominu v obdobju starosti večkrat govorimo predvsem v povezavi z
upadom. Normativni starostni upad velikokrat zamenjujemo z nevrološkimi
obolenji (npr. demenco). Občasno pozabljanje besed ali imen oz. načrtova-
nih aktivnosti je normalen pojav, v kolikor pa to postane stalnica, je treba po-
iskati zdravniško pomoč. Senzorni spomin,ki jekratek innamenjenpovezo-
vanju čutnih vtisov, se v starosti kar ohrani oz. malo upade. V kolikor so čutni
vtisi za osebo pomembni, bodo prešli v kratkotrajni spomin, ki traja manj kot
minuto in ima omejen obseg. Vključuje za osebo pomembne vsebine, s kate-
rimi se trenutno ukvarja. Kratkotrajni spomin skrbi za začasno shranjevanje
informacij in povezovanje trenutnih informacij s tistimi iz dolgotrajnega spo-
mina. To povezovalno nalogo vodi delovni spomin, ki je del kratkotrajnega
spomina in ima pomembno vlogo pri zahtevnejših miselnih procesih (npr.
odločanje, zaključevanje, iskanje rešitev ipd.) (Zupančič 2020c, 1066). Kratko-
trajni spomin v starosti blago upade oz. osebe pogosto razvijejo učinkovite
spominske strategije, da upad ublažijo. Prospektivni spomin, ki se nanaša na
prihajajoče načrtovane dogodke, ravno tako slabi (Berk 2013, 583). K upadu,
po mnenju Maje Zupančič (2020c, 1067), prispeva tudi manj pogosta uporaba
spominskih strategij, kot so ponavljanje, organizacija (kategorizacija vsebin)
in elaboracija (smiselno povezovanje vsebin). Salthouse (2006, 84) je potrdil,
da uporaba spominskih strategij deluje proti učinkom staranja. Shimamura
idr. (1995, 275) so v raziskavi preučevali spomin univerzitetnih učiteljev. Potr-
dili so, da univerzitetni učitelji v starosti med 50 in 75 let na svojem strokov-
nem področju pri delovnem spominu dosegajo enako dobre rezultate kot
njihovi študenti. Vera Schumacher in Martin (2009, 202) sta podobne rezul-
tate potrdila v prečni raziskavi. Upokojeni univerzitetni učitelji so pokazali
bistveno boljše rezultate pri delovnem in epizodnem spominu kot njihovi
vrstniki s povprečno stopnjo izobrazbe. Iz tega lahko zaključimo, da je stalna
miselna aktivnost še kako pomembna pri ohranjanju spomina. In to je lahko
spodbuda za razvijanje programov izobraževanja za starejše oz. upokojene
posameznike. Nekaj takšnih iniciativ lahko najdemo tudi pri nas, npr. Modra

19