Page 20 - Homo senescens II: izbrane teme

Vlasta Novak Zabukovec

fakulteta na Univerzi v Ljubljani ter Center za zaslužne profesorje in upoko-
jene učitelje Univerze v Mariboru.
Maja Zupančič (2020c, 1068) navaja, da dolgotrajni spomin za oddaljene
dogodke ostaja na dosledni ravni tako za splošno faktografsko znanje kot
tudi proceduralno znanje in poklicno znanje ter avtobiografski spomin.
Nasploh lahko rečemo, da je pomembno, da se posamezniki v tem ob-
dobju ukvarjajo z različnimi miselnimi nalogami, saj to vzpostavlja nove po-
vezave med nevroni in tako spodbuja nevroplastičnost možganov (Park in
Bischof, 2013, 111). Nevroplastičnost se v ožjem pomenu besede nanaša na
izboljšanje nevronskega delovanja možganov, kar spodbuja kognitivno de-
lovanje (Kavčič 2021, 30). Z namenom ohranjanja ustreznega kognitivnega
funkcioniranja tudi v obdobju pozne odraslosti, upoštevajoč, da se družba
stara, se je razvila vrsta kognitivnih treningov. Rezultati slovenske raziskave
(Bakračevič idr. 2021, 42) so potrdili daljni transfer učinkov računalniškega ko-
gnitivnega treninga prostorske navigacije na sposobnost delovnega in krat-
koročnega spomina, pozornost ter vidnoprostorsko sposobnost. Ni pa bilo
zaznati učinka na besedne sposobnosti. Klimova (2016, 4) navaja, da so rezul-
tati treningov spodbudni, transfer spretnosti v realno situacijo pa je odvisen
od samega treninga oz. povezanosti z realno situacijo.
Nevroplastičnost pa lahko razumemo tudi kot prilagoditveni mehanizem
nadomestitve izgube funkcije ob poškodbi oz. za ohranitev preostalih funkcij
po poškodbi (Stern 2009, 49). Poleg genetskih dejavnikov možgane obliku-
jejo značilnosti posameznikovega okolja in posameznikovo delovanje. Raz-
iskovalci ugotavljajo, da imajo osebe, ki so fizično aktivne, tudi boljše ko-
gnitivne sposobnosti. Če so bile v mladosti miselno in fizično dejavne, so si
ustvarile t.i. kognitivno rezervo, kar prispeva k temu, da so manj dovzetne za
negativne učinke bolezenskih procesov v možganih (str. 53). Na osnovi ana-
lize raziskav so znanstveniki potrdili, da ima kognitivna vadba manjši vpliv
na hitrost procesiranja, večjega pa na izvršilne funkcije, kot so načrtovanje,
reševanje problemov ali nadzor pozornosti. Telesna vadba je eden izmed po-
membnih preventivnih ukrepov za zmanjšanje kognitivnega upada in nevro-
degeneracijevstarosti (Pešak 2020,17).Različneobliketelesnevadbevplivajo
na možgane na različne načine, vendar mora biti vadba redna in vključevati
aerobne ter anaerobne aktivnosti. Aerobne posebej ugodno vplivajo na višje
kognitivne procese v prefrontalnem korteksu, predvsem na večopravilnost,
načrtovanje in inhibicijo (str. 17).
Tudi ostale miselne aktivnosti, kot je reševanje miselnih problemov, po-
stajajo vse prilagodljivejše, saj se pri starejših osebah, predvsem upokoje-
nih, spremenita obseg in vrsta aktivnosti (Berk 2013, 614). V upokojenskem

20