Page 22 - Homo senescens II: izbrane teme

Vlasta Novak Zabukovec

delovanje lahko pojasnimo v povezavi z dvema procesoma – z razvojem ek-
spertnega socialnega znanja in z večjo selektivnostjo pri izbiri ciljev, v katere
so posamezniki pripravljeni investirati svoje moči (Svetelšek 2017, 26). Kopi-
čenje socialnega znanja pripelje do socialne ekspertnosti, ki je rezultat pri-
dobljenih izkušenj in prispeva k izboljševanju socialnega znanja in razume-
vanja socialnih izkušenj. Selektivnost tudi pomembno vpliva na medosebne
odnose v starosti, saj starejši izbira takšne socialne stike, za katere verjame,
da se je vredno potruditi (Svetelšek 2017, 26). To mu omogoča optimalno de-
lovanje na za posameznika pomembnih področjih in s tem lahko kompen-
zira starostne upade. Ker obdobje starosti zahteva stalna prilagajanja, so za-
dovoljnejši tisti starejši, ki prilagoditve uresničujejo. Eno pomembnih spo-
znanj na področju socialne znanosti je vedenje, da proces staranja ni pove-
zan zgolj s postopnim upadom kognitivnih in telesnih funkcij, pač pa tudi z
naraščanjem nekaterih sposobnosti; to vodi v razmišljanje, da lahko posame-
zniki svoje potencialne vire uresničujejo tudi v starosti (Svetelšek 2017, 28). V
raziskavi prečnega tipa, ki jo je avtorica izpeljala med posamezniki različnih
razvojnih obdobij v Sloveniji, je ugotovila, da se je s staranjem pokazal po-
memben porast sposobnosti socialnega zavedanja, kar kaže na povezanost
te kognitivne komponente socialne inteligentnosti z izkušnjami. V neki drugi
raziskavi se je prav tako pokazala povezava med starostjo in socialnim zave-
danjem (Svetelšek 2017, 36). V starosti, tako kot tudi v vseh prejšnjih obdobjih,
imajo pomembno vlogo partnerji in družina ter prijatelji.

Osebnostni razvoj v pozni odraslosti
Osebnost pojmujemo kot trajno in edinstveno celoto duševnih, vedenjskih
ter telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi
(Musek 2010). Je tista kategorija, ki deluje kot posrednik med situacijo in ve-
denjem. Odziv posameznika je skladen z osebnostjo; posamezniki se različno
odzivajo v enakih situacijah in podobno v različnih situacijah. Osebnost sta-
rejših se spreminja precej manj kot telesno in spoznavno delovanje. Vprvem
delu pozne odraslosti ima osebnost še vedno pomemben vpliv, saj so psi-
hološki viri pomembni pri ohranjanju zdravja in spoprijemanja s stresom. V
drugem delu tega obdobja pa osebnost izgublja na moči, saj se pojavi vrsta
zdravstvenih omejitev, kar posameznikom onemogoča aktivno spoprijema-
nje s stresnimi situacijami (Zupančič 2020a, 1044). Stresne situacije so zanje
tako zahtevne, da izgubijo notranji nadzor nad situacijo. Raziskave sicer ka-
žejo, da starejši sicer ohranijo notranji nadzor nad pozitivnimi in negativnimi
dogodki, ampak se vzpostavi močnejše prepričanje, da drugi ljudje vedno
bolj vplivajo na njihovo življenje. To lahko težavo povzroči predvsem pri po-

22