Page 23 - Homo senescens II: izbrane teme

Obdobje pozne odraslosti kot obdobje blagostanja

sameznikih, za katere je zelo pomembna neodvisnost in morajo sprejeti od-
visnost v odnosih (Curtis, Hayslip in Dolan 2007, 30). Strah pred odvisnostjo
in vztrajanje pri neodvisnosti, kljub očitni stiski, kaže na neprilagodljivo ve-
denje. V kolikor sprejmejo pomoč, lahko ohranijo svoje življenjske vire in se
vključujejo v njim všečne aktivnosti (Baltes 2014, 210). Na splošno pa razis-
kave kažejo, da se starejši vedno uspešneje spoprijemajo z obremenilnimi
situacijami in pri tem kažejo visoko stopnjo psihološke prožnosti. Psihološko
prožen posameznik si po neuspelem poskusu reševanja problema opomore
in vzpostavi izhodiščno raven učinkovitosti (kot pred obremenilnim dogod-
kom).Prožnostrazumemokot dinamičenproces, zmožnost oz.rezultatuspe-
šne prilagoditve posameznika v težkih ali ogrožajočih okoliščinah. Posame-
znika pa tudi spodbuja k čim hitrejši normalizaciji stanja in mu omogoča čim
učinkovitejši proces nadaljnjega razvoja (Kiswarday 2013, 48).
Jule Specht (2017, 63–64) je predstavila rezultate metaanalize raziskav
osebnostnih lastnosti v pozni odraslosti, opravljenih v različnih kulturnih
okoljih. Izhajala je iz teorije velikih pet, ki pojasnjuje strukturo osebnosti s
petimi ključnimi dimenzijami: ekstravertnostjo, čustveno stabilnostjo, spre-
jemljivostjo, vestnostjo in odprtostjo. Ekstravertnost se kaže kot interes posa-
meznika po druženju; ekstravertne osebe so aktivne in energične. Čustvena
stabilnost je sposobnost obvladovanja lastnih čustev in je v primeru nevroti-
cizma primanjkuje; čustveno stabilni posamezniki so uravnovešeni, umirjeni,
sproščeni in odporni na vsakodnevne stresorje. Sprejemljivost je značilna za
posameznike, ki so usmerjeni k ohranjanju pozitivnih odnosov z drugimi,
in se kaže v dobronamernosti, blagosti in popustljivosti. Vestnost zajema
lastnosti, kot so zanesljivost, natančnost, odgovornost, vztrajnost, sledenje
pravilom in pozornost. Odprtost se odraža predvsem v odprtosti za nove
izkušnje; posameznike, ki so odprtejši, zanimajo različne stvari, so razumski,
ustvarjalni in iznajdljivi. Raven nevroticizma in vestnosti se do 80. leta starosti
ne spreminja, potem pa nevroticizem narašča, še posebej v zadnjem, krajšem
obdobju pred smrtjo. Glede vestnosti rezultati niso enoznačni, saj so rezultati
pokazali, da rahlo upada, v devetem desetletju starosti pa je ta upad večji;
razlago najdemo predvsem v zmanjšanih mentalnih in fizičnih virih. Raven
odprtosti upada najbolj, posebej še v obdobju med 60. in 70. letom starosti,
potem ostaja na približno enaki ravni, pomembno pa ponovno upade po
90. letu. Prav tako upada srednja raven ekstravertnosti. Sprejemljivost rahlo
raste, vendar spoznanja glede tega niso dosledna. V zelo pozni odraslosti, po
85. letu, upadejo ekstravertnost, sprejemljivost in odprtost.
V slovenskih raziskavah se je pokazalo, da so tisti v starosti okoli 70 let, ki
izkazujejo visoko ekstravertnost, odprtost in čustveno stabilnost, zadovolj-

23