Page 27 - Homo senescens II: izbrane teme

Obdobje pozne odraslosti kot obdobje blagostanja

zdravje, temu sledi družina. Ko pa so primerjali skupino srečnih sodelujočih s
skupino nesrečno sodelujočih, pa je v skupini srečnih prevladovala družina,
v skupini nesrečnih pa zdravje.
Mojca Petrič (2015, 110, 162) je v raziskavi starejše populacije oblikovala mo-
del splošnega subjektivnega blagostanja. V model je poleg Vprašalnika ve-
likih pet vključila naslednje spremenljivke: osebnostne lastnosti, strategije
upravljanja z življenjem, podatke o zdravju in prostočasnih aktivnostih, sa-
moučinkovitost in oceno stopnje subjektivnega blagostanja v zadnjem ob-
dobju. Ugotovila je, da med starejši subjektivna in objektivna ocena zdravja
pomembno vplivata na splošno subjektivno blagostanje. Neposreden vpliv
na splošno subjektivno blagostanje imata tudi osebnostni dimenziji spreje-
mljivost in vestnost. Strategija upravljanja z življenjem je kompenzacija, ki se
nanaša na iskanje in uporabo alternativnih virov za doseganje prvotnih ci-
ljev ter ima neposreden vpliv na splošno subjektivno blagostanje, strategija
optimizacije, ki vključuje razvijanje primernih sredstev in njihove učinkovite
uporabe za doseganje ciljev, pa posrednega preko samoučinkovitosti. Tudi
prostočasne aktivnosti preko samoučinkovitosti posredno vplivajo na splo-
šno subjektivno blagostanje. Zaključimo lahko, da tako prostočasne aktiv-
nosti kot strategije upravljanja z življenjem zdravstveno stanje in osebnostne
poteze neposredno ali posredno vplivajo na blagostanje starejših.

Zaključek in razmislek
Ali je prišel čas, ko lahko stereotipe o starosti in starejših zavržemo? Kot ka-
žejo podatki, se življenjska doba podaljšuje, življenjski pogoji izboljšujejo,
želje ter pričakovanja odraslih pa gredo v smeri aktivne in zdrave starosti.
Različne družbene strukture (ministrstva, nevladne organizacije) pripravljajo
dokumente z vizijo razvoja sodobne družbe s poudarkom na obdobju pozne
odraslosti. Razmišlja se v smeri prestrukturiranja delovnih mest s ciljem vklju-
čenosti starejših v delovni proces. Cilji so usmerjeni v dolgotrajno oskrbo,
takšno, ki bi starejšim omogočala, da ostajajo v domačem okolju. Potekajo
razprave o prilagoditvah bivanjskega okolja in prometne infrastrukture. Vse
to so ideje in predlogi, ki jih lahko pohvalimo.
Spoznanja psihološke stroke kažejo, da je v starejših res veliko potencialov,
ki jih lahko razvijejo ob ustreznih pogojih in s tem poskrbijo za kakovostno
starost. Eno izmed pomembnih spoznanj je, da je gibanje v vseh obdobjih
življenja, posebej pa še v starosti, zelo pomembno, ker pozitivno deluje na
vse telesne strukture, še posebej na živčni sistem. Vzpostavljanje novih po-
vezav med možganskimi celicami in hkratno aktiviranje nevrotransmiterjev,
predvsem tistih za dobro počutje, pozitivno vpliva na mentalno ter telesno

27