Page 26 - Homo senescens II: izbrane teme

Vlasta Novak Zabukovec

ki vključuje sposobnost prispevanja k družbi oz. širši skupnosti. Keyes (1998,
125) navaja pet dimenzij socialnega blagostanja: sprejemanje družbe, soci-
alno aktualizacijo, prispevanje k družbi, soodvisnost in koherentnost ter so-
cialno integracijo. Sprejemanje družbe kaže posameznikovo zaupanje dru-
gim in družbi kot celoti; v tem kontekstu so ljudje pozitivni, npr. altruistični,
delavni in zanesljivi. Socialna aktualizacija vključuje posameznikovo oceno
potenciala družbe in se kaže kot optimizem glede prihodnosti družbe; posa-
meznik se zaveda problemov, vendar verjame, da bo tudi sam imel koristi od
družbe. Prispevanje k družbi kaže na posameznikovo oceno lastne vrednosti
v smislu prispevanja k razvoju družbe. Socialna koherentnost je povezana z
razumevanjem socialnega okolja in vključuje občutja, da je družba smiselno
urejena in funkcionalna. Socialna integracija vključuje posameznikov obču-
tek, da pripada skupnosti in ima veliko skupnega z drugimi ljudmi.
Mojca Petrič in Maja Zupančič (2021, 21–22) sta preučevali sestavine su-
bjektivnega blagostanja, ki je sestavljeno iz komponent čustvenega, psiho-
loškega in socialnega blagostanja v povezavi z osebnostnimi lastnostmi te-
orije velikih pet. Slednja vključuje pet dejavnikov osebnosti: ekstravertnost,
nevroticizem, sprejemljivost, vestnost in odprtost.² Rezultati raziskave so po-
kazali, da se je sprejemljivost povezovala z vsemi tremi dimenzijami subjek-
tivnega blagostanja. Visoka raven vestnosti in nizka raven nevroticizma sta
napovedovali čustveno blagostanje. Vestnost, ekstravertnost in odprtost so
napovedovale psihološko, odprtost pa socialno blagostanje.
V raziskavi, izvedeni na starejših Slovencih, je Martina Starc (2011, 8, 20–21)
ugotavljala doživljanje sreče. V raziskavi je sodelovalo 1.047 posameznikov.
Povprečna starost anketiranih je bila 66 let. Najmlajši predstavniki obeh spo-
lov so bili stari 50, najstarejši moški je imel 91, najstarejša ženska pa 98 let.
Rezultati so pokazali, da so sodelujoči ocenili, da so bolj srečni kot nesrečni,
precej srečnih je skoraj 40, zelo srečnih pa blizu 14 odstotkov sodelujočih.
Okoli prehoda v upokojitev je zaznati rahel porast srečnih posameznikov,
med 60. in 65. letom pa je sreča dosegla svoj vrh in je proti 70. letu začela
blago upadati. Odstotek nesrečnih se povečuje okoli 75. leta. Občutja sreče
so pomembno povezana s priložnostjo prenašanja lastnih izkušenj na druge,
predvsem na mlajšo generacijo. Prenašanje spoznanj, predvsem v pozni sta-
rosti, je povezano z življenjskim smislom, saj tako osmišljajo svoje poslanstvo
in pridobljene izkušnje. K njihovi sreči najbolj prispeva družina skupaj z otroki
in vnuki, temu sledita zdravje in razumevanje v odnosih (v družini). Visoko
so ocenili tudi delo, aktivnosti, gibanje ter prijatelje. Smisel življenja jim daje

² Podrobneje v razdelku Osebnostni razvoj v pozni odraslosti.

26