Page 25 - Homo senescens II: izbrane teme

Obdobje pozne odraslosti kot obdobje blagostanja

raziskav na tem področju najdemo manj. Kjell (2011, 257) pa harmonijo opre-
deljuje kot trajno blagostanje, ki temelji na psihološkem ravnovesju in notra-
njem miru, prilagodljivosti in uglašenosti z zunanjim svetom ter pozitivnem
čustvovanju z nizko ravnjo aktivacije (npr. spokojnost, mirnost).¹
V literaturi najpogosteje srečamo Keyesov model subjektivnega blagosta-
nja (1998, 122–123), ki ločuje čustveno, psihološko in socialno blagostanje. Ču-
stveno blagostanje je povezano s pozitivnimi čustvi in z zadovoljstvom v ži-
vljenju, kar se kaže v želji po velikem številu in visoki intenziteti pozitivnih iz-
kušenj ter zmanjševanju števila in intenzitete neprijetnih izkušenj. Podobno
navajajo tudi Diener idr. (Diener idr. 1985, 73; Diener, Scollon in Lucas 2003,
215–217), ki pravijo, da lahko subjektivno blagostanje merimo s prisotnostjo
pozitivnih izkušenj in z odsotnostjo negativnih izkušenj ter zadovoljstvom
z življenjem. Čustveno komponento hedonskega blagostanja predstavljata
pozitivna in negativna čustvena naravnanost. Visoka negativna čustvena na-
ravnanost nakazujenagnjenost k doživljanjusubjektivnestiskein neprijetnih
čustev (npr. nervoznost, strah, občutek krivde), nizka negativna čustvena na-
ravnanost pa odsotnost teh občutij.
Carol D. Ryff in Keyes (1995, 720) sta psihološko blagostanje opredelila kot
stremljenje k popolnosti preko uresničevanja posameznikovih potencialov.
Model psihološkega blagostanja vključuje šest dimenzij oz. pokazateljev po-
zitivnega psihičnega delovanja, to so: (1) sprejemanje sebe, (2) medosebni
odnosi, (3) avtonomija, (4) izbira, (5) smisel in (6) optimalno psihično delo-
vanje. Prva dimenzija je zaupanje vase, ki zajema pozitivno stališče do sebe,
sprejemanje različnih vidikov sebe in pozitiven odnos do svoje preteklosti.
Druga vključuje tople, zaupne in zadovoljive medosebne odnose; pri tem
mora posameznik razumeti dinamiko odnosov, kot sta dajanje in sprejema-
nje, mora imeti razvito empatijo, vdanost in intimnost. Tretja dimenzija se
nanaša na avtonomijo, ki vključuje občutek neodvisnosti in uravnavanja ve-
denjagledenalastnestandardeterzmožnostizogibanjasocialnemupritisku.
Četrta opisuje sposobnost izbire, ki se kaže v posameznikovem prilagajanju
okolja lastnim potrebam; pri tem je pomembno, da zna aktivno preoblikovati
okolje in ne zgolj sebe prilagajati okolju. Peta je smisel, ki vključuje občutja
usmerjenosti in namena v življenju. Šesta je osebnostna rast, ki vključuje sta-
len razvoj lastnih potencialov.
Pri socialnem blagostanju gre za ujemanje med posameznikom in družbo,

¹ Več o preučevanju sreče in harmonije pa tudi blagostanja lahko preberete v monografiji Psi-
hologija subjektivnega blagostanja Andreje Avsec, Tine Kavčič in Gaje Zager Kocjan (2022), ki je
izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

25