Page 34 - Homo senescens II: izbrane teme

Nuša Zadravec Šedivy in Vita Poštuvan

usmerjanje posameznikove celotne pozornosti v doživljanje izkušenj vsa-
kega posameznega trenutka, pri čemer posameznik izkušnjo sprejema tak-
šno, kot je, in je ne ocenjuje ali obsoja (Baer idr. 2006; Brown in Ryan 2003).
Avtorji izpostavljajo, da je čuječnost subtilen in kompleksen pojem, ki ga
težko enoznačno definiramo (Baer idr. 2009), a lahko njegovo razumevanje
razširimo in jasneje opredelimo s pomočjo sedmih temeljev oz. kvalitet ču-
ječega odnosa, ki vključujejo vse vidike našega doživljanja, kot jih opisuje
Kabat-Zinn (1990): neobsojanja, potrpežljivosti, otroške radovednosti, zau-
panja, neprizadevanja, sprejemanja in nenavezanosti.

Programi čuječnosti
Kabat-Zinn (1990) je prvotno razvil na čuječnosti temelječ program za zmanj-
šanje stresa (Mindfulness-Based Stress Reduction – MBSR) in sicer za obvla-
dovanje bolečine za kronično telesno bolne posameznike. Poudarek tega
programa je na razvoju veščin čuječnosti s pomočjo meditacije in čuječe
joge, pri čemer se posameznik uči izkušnje fizične ali čustvene bolečine, ki
jih doživlja med temi dejavnostmi, povezati v zavedanje sedanjega trenutka
in jih sprejeti. Te veščine se nato izvajajo tudi izven treningov. Pri »vaji opa-
zovanja telesa« posameznik s kronično bolečino tako vadi zavedanje in spre-
jemanje bolečine ter skozi tovrstne meditativne izkušnje razvija sposobnost
preusmeritve pozornosti na druge dele telesa. Usposabljanje po programu
MBSR vključuje osem tedenskih dve uri in pol trajajočih srečanj ter 40 minut
dnevne domače naloge. Ruth A. Baer (2003) je ugotovila, da lahko program
MBSR pomaga ublažiti vrsto duševnih in telesnih težav, kot so anksioznost,
stres, depresija, prenajedanje, kronične bolečine, fibromialgija in luskavica,
ter izboljša psihološko delovanje.
Kot kombinacija programa MBSR in kognitivne terapije se je nadalje raz-
vila tudi na čuječnosti temelječa kognitivna terapija (Mindfulness-Based Co-
gnitive Therapy – MBCT) (Segal, Williams in Teasdale 2002). Gre za program,
ki v osnovi združuje filozofijo čuječnosti, ki ima svoje korenine v budizmu
(Kabat-Zinn 1994), ter elemente kognitivne terapije (Beck idr. 1979). Obliko-
van je tako, da omogoča prepoznavanje lastnega doživljanja in sprejemanje
le-tega. V prvi vrsti je bil omenjen program zasnovan za posameznike s pona-
vljajočo se depresivno motnjo (Kuyken idr. 2008; Segal, Williams in Teasdale
2002; Teasdale idr. 2000; Williams idr. 2007), a je zaradi svoje usmerjenosti
v izboljšanje kvalitete življenja primeren za uporabo tudi v skupinah ljudi z
različnimi drugimi težavami (Ledesma in Kumano 2009; Morone idr. 2009). V
osnovi program temelji na preprostih praksah meditacije in usmerjanja po-
zornosti v sedanji trenutek (Williams idr. 2007). Njegov bistveni element je

34