Page 36 - Homo senescens II: izbrane teme

Nuša Zadravec Šedivy in Vita Poštuvan

programa tudi za širok spekter udeležencev z različnimi drugimi težavami
(Baer 2003; Hayes idr. 2004; Robins in Chapman 2004).

Čuječnost pri starejših odraslih
V zadnjih dveh desetletjih je vse več zanimanja za preučevanje potenciala na
čuječnosti temelječih intervencij kot podpornih pri uspešnem staranju, ki je
po klasičnem konceptu Rowa in Kahna (1997) opredeljeno kot visoko telesno,
psihološko in socialno delovanje v starosti brez večjih zdravstvenih težav. Če-
prav je proces staranja povezan z veliko heterogenostjo, za katero je značilna
variabilnost v fizičnem in duševnem zdravju, delovanju, spretnostih za soo-
čanje s težavami in dostopu do virov, je ne glede na heterogenost popula-
cije staranje pogosto povezano z upadom kognitivnega delovanja (Geiger
idr. 2016; Tucker-Drob 2011) in razvojem različnih kroničnih bolezni, kot so di-
abetes, demenca, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal.
Slednje so pogosto povezane tudi s povečanim tveganjem za razvoj ko-
morbidnih duševnih motenj (McBee 2009). Michele J. Karel, Margaret Gatz
in Smyer (2012) so tako poročali, da je v ZDA približno 20,4 posameznikov,
starih 65 let in več, v zadnjih 12 mesecih izpolnjevalo diagnostična merila za
duševno motnjo, poleg tega pa pregledna članka s področja poročata, da
več kot 30 starejših v domovih starejših občanov kaže klinično pomembne
simptome depresije (Seitz, Purandare in Conn 2010), približno 10 starej-
ših odraslih pa da ima klinično pomembne simptome anksioznosti (Geiger
idr. 2016). Ker pa duševne motnje v pozni odraslosti pogosto obstajajo soča-
sno z drugimi dolgotrajnimi zdravstvenimi stanji, kot je srčno-žilna bolezen
(Bohlmeijer idr. 2010), so duševne motnje pri starejših odraslih pogosto spre-
gledane, kar povzroča zamude pri zdravljenju (Ciechanowski, Katon in Russo
2000) kot tudi zmanjšanje fizičnih, kognitivnih in socialnih vidikov delovanja
(Fiocco in Mallya 2015).
Starejši odrasli pogosteje kot v drugih življenjskih obdobjih doživljajo tudi
določene vrste stresa, ki je lahko povezan z različnimi spremembami in ži-
vljenjskimi dogodki v tem obdobju. Starejši odrasli se namreč pogosto sre-
čujejo z različnimi oblikami izgube (npr. izguba doma, družine, prijateljev)
(McBee 2009), žalovanjem, osamljenostjo, nizkim samospoštovanjem in s
splošnim iskanjem življenjskega smisla (Fiocco in Mallya 2015). Stres in ne-
gativni življenjski dogodki so povezani s škodljivimi učinki na fizično ter du-
ševno zdravje v pozni odraslosti in prispevajo k negativnim zdravstvenim
izidom. Glede na visoko stopnjo komorbidnosti telesnih in/ali duševnih te-
žav med starejšimi odraslimi je nujen celosten pristop k oskrbi, ki obravnava
splošno zdravje in dobro počutje starejših odraslih.

36