Page 38 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 38
Nuša Zadravec Šedivy in Vita Poštuvan
tje starejših odraslih kaže, da prepričanja starejših odraslih o starajoči se po-
pulaciji vplivajo na njihovo kognitivno in fizično delovanje. Starejši odrasli, ki
so bili pod vplivom pozitivnih stereotipov o starajoči se populaciji, so imeli
boljši spomin, bolj nadzorovano pisavo, hitrejšo hojo, močnejšo voljo do ži-
vljenja in nižji kardiovaskularni odziv na stres v primerjavi s tistimi, ki so bili
pod vplivom negativnih stereotipov. Ti izsledki kažejo na potrebo po obrav-
navi ponotranjenega implicitnega staranja in naslavljanju negativnih stere-
otipov o starajoči se populaciji. Becca R. Levy idr. (2002) navajajo, da je eden
od pristopov za izboljšanje negativnih stereotipov pri starejših odraslih spod-
bujanje zavedanja o samostigmatizaciji, pri čemer je lahko učinkovit trening
veščin čuječnosti, ki spodbuja samozavedanje misli in občutkov, prav tako pa
vpliva na vzdrževanje in usmerjanje pozornosti (Bishop idr. 2004; Jha, Krom-
pinger in Baime 2007). Trening čuječnosti lahko starejšim odraslim pomaga
uzavestiti in opaziti, kdaj imajo samodejne, družbeno pogojene negativne
misli in občutke glede staranja, veščine, pridobljene v programu čuječnosti,
pa so jim lahko v pomoč pri tem, da tovrstne predsodke opustijo. Poleg tega
meditativne tradicije uravnavajo zavedanje s spodbujanjem samosprejema-
nja in neobsojanja. Prakse, ki spodbujajo sprejemanje, lahko zmanjšajo nag-
njenost starejših odraslih k samostigmatizaciji.
Čuječnost kot podpora žalovanju
Čeprav se z žalovanjem ob izgubi soočamo v vseh življenjskih obdobjih, pa je
žalovanje v pozni odraslosti pogosteje prisotno, saj je to obdobje, ko se posa-
mezniki pogosteje kot v drugih starostnih obdobjih soočajo z različnimi izgu-
bami. Akutno žalovanje se običajno sčasoma razvije v integrirano žalovanje,
a vendar lahko pri nekaterih pride do podaljšanega žalovanja, ki je dolgotraj-
nejše in intenzivnejše. Podaljšano žalovanje je lahko povezano tudi z večjim
tveganjem za razvoj depresije in samomorilnih misli (Poštuvan 2022).
V tujini in v Sloveniji so se že uveljavile tudi na čuječnosti temelječe in-
tervencije za podporo pri žalovanju, še posebej namenjene posameznikom
s podaljšanim žalovanjem, kot je npr. NARA – na čuječnosti temelječa pod-
pora žalovanju (Cacciatore in Flint 2012; Cacciatore idr. 2014; UP IAM, Sloven-
ski center za raziskovanje samomora b.l.). Proces žalovanja v določenih fa-
zah vsebuje številne čustvene, kognitivne in vedenjske vzorce, ki so skladni
z depresijo – občutke žalosti, trpljenja, potrtosti, nespečnost, izgubo volje,
anhedonijo. Na čuječnosti utemeljeni programi podpore žalujočim temeljijo
na zavedanju in sprejemanju posameznikovega odziva na smrt. Tako krepijo
čustveno toleranco ter posameznika učijo biti z bolečino in s trpljenjem, ki
ju prinaša izguba. Prav tako žalujočim odpirajo polje zavedanja in ponujajo
38