Page 44 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 44

Nuša Zadravec Šedivy in Vita Poštuvan


                  take lahko primerne za širok spekter posameznikov, ne glede na fizično pri-
                  pravljenost in telesne omejitve. Prav tako se lahko programi čuječnosti izva-
                  jajo v različnih skupinah ali individualno, pozitivni učinki programa na izbolj-
                  šanje duševnega zdravja pa so se pokazali tako pri izvedbi programov v živo
                  kot pri tisti preko spleta.
                    Slednje ugotovitve odpirajo možnosti dostopa do učinkovitih intervencij
                  za izboljšanje (duševnega) zdravja, uspešno staranje pa tudi zmanjšanje osa-
                  mljenosti starejših odraslih, ki se zaradi različnih omejitev težje udeležujejo
                  skupinskih aktivnosti, ki potekajo v živo na določenih lokacijah. Prav tako pa
                  način izvajanja programov čuječnosti temelji na individualnem delu in pre-
                  nosu znanj ter veščin v vsakdanje življenje, kar predstavlja še en vidik fleksi-
                  bilnosti, ki starejšim omogoča, da prakso čuječnosti prilagodijo svojim po-
                  trebam in svojemu življenjskemu slogu. Na čuječnosti temelječi programi so
                  tako lahko široko uporabni in učinkoviti v obdobju pozne odraslosti ne glede
                  na heterogenost te starostne skupine ter njeno variabilnost v fizičnem in du-
                  ševnem zdravju, delovanju, spretnostih za soočanje s težavami in dostopu do
                  virov.

                       Opomba
                       Predstavljena raziskava je bila izvedena v okviru projektov Z5-2661 in J5-3113,
                       sofinanciranih s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slo-
                       venije.


                       Literatura
                       Antony, M. M., B. J. Cox, M. W. Enns, P. J. Bieling in R. P. Swinson. 1998. »Psycho-
                          metric Properties of the 42-Item and 21-Item Versions of the Depres-
                          sion Anxiety Stress Scales in Clinical Groups and a Community Sample.«
                          Psychological Assessment 10 (2): 176–181.
                       Baer, R. A. 2003. »Mindfulness Training as a Clinical Intervention: A Conceptual
                          and Empirical Review.« Clinical Psychology: Science and Practice 10 (2): 125–
                          143.
                       Baer, R.A., E. Walsh in E.L.B.Lykins. 2009. »Assessment of Mindfulness.« V Cli-
                          nical Handbook of Mindfulness, uredil F. Didonna, 153–168. New York: Sprin-
                          ger.
                       Baer, R. A., G. T. Smith, J. Hopkins, J. Krietemeyer in L. Toney. 2006. »Using
                          Self-Report Assessment Methods to Explore Facets of Mindfulness.« Asses-
                          sment 13 (1): 27–45.
                       Barnhofer, T., C. Crane, E. Hargus, M. Amarasinghe, R. Winder in J. M. Williams.
                          2009. »Mindfulness-Based Cognitive Therapy as a Treatment for Chronic
                          Depression: A Preliminary Study.« Behaviour Research and Therapy 47 (5):
                          366–373.


                  44
   39   40   41   42   43   44   45   46   47   48   49