Page 40 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 40

Nuša Zadravec Šedivy in Vita Poštuvan


                  izvedb programov. Na podlagi izsledkov predhodnih raziskav (Blazer 2002;
                  Crowther idr. 2002; McBee 2008), ki potrjujejo pozitivne učinke programov
                  čuječnosti na duševno zdravje starejših odraslih, smo predpostavili, da bodo
                  udeleženci obeh programov poročali o boljšem duševnem zdravju in več-
                  jem psihičnem blagostanju po zaključku programa v primerjavi z obdobjem
                  pred vključitvijo v program. Namen raziskave je evalvacija učinkov progra-
                  mov NARA na duševno zdravje starejših odraslih.

                  Metoda
                  Udeleženci
                  V programe NARA, na katerih temelji evalvacija, smo vključili skupno 39 sta-
                  rejših odraslih (od tega 83,8 žensk). 23 udeležencev je sodelovalo v Pro-
                  gramu NARA – obvladovanje stresa in depresije skozi čuječnost, ki je pote-
                  kal v živo (od tega 91,3 žensk), pri čemer so bili razdeljeni v tri starostno
                  homogene skupine. V vsaki skupini je bilo od šest do devet oseb. 16 ude-
                  ležencev pa je sodelovalo v dveh starostno heterogenih spletnih izvedbah
                  Programa NARA – Na čuječnosti temelječe soočanje z vsakdanjikom (od tega
                  71,4 žensk). Povprečna starost udeležencev je bila 69,4 leta (SD = 3,88).

                  Pripomočki
                  Med udeležene starejše odrasle smo pred in po izvedbi osemtedenskega
                  programa aplicirali baterijo vprašalnikov, s čimer smo dobili vpogled v spre-
                  membo stanja na področju psihičnega blagostanja in duševnega zdravja, pri
                  čemer smo se osredotočili na spremembe v simptomih depresivnosti, anksi-
                  oznosti in stresa.


                     – Psihično blagostanje smo preverjali s Kazalcemblaginje (WHO5) (World
                       Health Organization 1998). Lestvica predstavlja samooceno kakovosti
                       življenja. Vključuje pet postavk, na katere posameznik odgovarja na
                       šeststopenjski Likertovi lestvici v razponu od 0, ki pomeni, da opisano
                       počutjevzadnjihdvehtednihpri osebinibiloprisotno, do 5, ki pomeni,
                       da je bilo opisano počutje v zadnjih dveh tednih pri osebi prisotno ves
                       čas. Skupno število točk se pretvori v odstotke, kjer 0 odstotkov pred-
                       stavlja najslabšo možno, 100 odstotkov pa najboljšo možno kakovost
                       življenja. Vrednost Cronbachove α za našvzorecjebila0,88 ter 0,91,
                       kar kaže na dobro notranjo zanesljivost.
                     – Simptome depresivnosti, anksioznosti in stresa smo preverjali z Le-
                       stvico depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS21) (Lovibond in Lovi-
                       bond 1995). Lestvica meri samooceno občutenja negativnih čustev in


                  40
   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45