Page 49 - Homo senescens II: izbrane teme
P. 49

Kratek zgodovinski oris družbene

                  konstrukcije starosti


                  Otto Gerdina
                  Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
                  otto.gerdina@fdv.uni-lj.si

                  Odnos do starih ljudi in podoba starosti sta odvisna od družbenih ter kultur-
                  nih pogojev, ki prevladujejo v določenem zgodovinskem obdobju. Način, na
                  katerega je v določeni družbi konstruirana starost, je pomemben, ker v ve-
                  liki meri določa, kako so stari ljudje v družbi obravnavani in sprejeti. Prispe-
                  vek ponuja sociohistoričen oris ključnih prelomov v družbeni konstrukciji sta-
                  rosti od konca 19. stoletja do danes. Prikazano je, kako je v prvi polovici dvaj-
                  setega stoletja negativna podoba starosti pripomogla k oblikovanju socialne
                  države. Državna pomoč starim ljudem je izhajala iz razprav, ki so poudarjale
                  potrebo po odpravi starostnih tveganj, povezanih predvsem z revščino in s
                  slabim zdravjem. Proti koncu tisočletja, pod vplivom socialne gerontologije in
                  oglaševalske industrije, pride do pretirano pozitivnega predstavljanja starosti,
                  ki odvrača pozornost od družbeno konstruirane narave oviranosti in odvisno-
                  sti v kasnejšem življenju ter slabi družbeni konsenz, da skrb za stare pomeni
                  pravično kompenzacijo za pretekle zasluge in civiliziran način reševanja nego-
                  tovosti ter trpljenja v starosti. Namesto tega se krepi pripisovanje individualne
                  odgovornosti za starostno pešanje, ki družbo odvezuje od visokih etičnih stan-
                  dardov, na katerih je bila utemeljena socialna država.
                  Ključne besede: družbene spremembe, odnos do starosti, socialna država, de-
                  javno staranje, produktivno staranje




             Uvod
             Odnos do starih ljudi in podoba starosti sta odvisna od družbenih ter kul-
             turnih pogojev, ki prevladujejo v določenem zgodovinskem obdobju. To po-
             meni, da starost ni obstoječa realnost, ki jo lahko odkrijemo, ampak je druž-
             beni konstrukt in kot tak posledica kognitivnih procesov kategoriziranja, or-
             ganiziranja, vrednotenja ter razvrščanja. Način, na katerega je konstruirana
             starost, je pomemben, ker v veliki meri določa, kako so stari ljudje v družbi
             obravnavani in sprejeti. Namen prispevka je ponuditi sociohistorično razlago
             ključnih prelomovvdružbenikonstrukcijistarostiodkonca 19.stoletjadoda-
             nes. Prikazan bo medsebojni vpliv družbene konstrukcije starosti in razvoja
             socialne države. Poseben poudarek prispevka je namenjen kritični refleksiji
             vloge socialne gerontologije in oglaševalske industrije pri pojavljanju vse po-


             Ličen, N.,M. MezgecinD.Lahe, ur.2023. Homo senescens II: izbrane teme. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
                    https://doi.org/10.26493/978-961-293-314-2.49-60
   44   45   46   47   48   49   50   51   52   53   54