Page 49 - Homo senescens II: izbrane teme

Kratek zgodovinski oris družbene

konstrukcije starosti

Otto Gerdina
Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
otto.gerdina@fdv.uni-lj.si

Odnos do starih ljudi in podoba starosti sta odvisna od družbenih ter kultur-
nih pogojev, ki prevladujejo v določenem zgodovinskem obdobju. Način, na
katerega je v določeni družbi konstruirana starost, je pomemben, ker v ve-
liki meri določa, kako so stari ljudje v družbi obravnavani in sprejeti. Prispe-
vek ponuja sociohistoričen oris ključnih prelomov v družbeni konstrukciji sta-
rosti od konca 19. stoletja do danes. Prikazano je, kako je v prvi polovici dvaj-
setega stoletja negativna podoba starosti pripomogla k oblikovanju socialne
države. Državna pomoč starim ljudem je izhajala iz razprav, ki so poudarjale
potrebo po odpravi starostnih tveganj, povezanih predvsem z revščino in s
slabim zdravjem. Proti koncu tisočletja, pod vplivom socialne gerontologije in
oglaševalske industrije, pride do pretirano pozitivnega predstavljanja starosti,
ki odvrača pozornost od družbeno konstruirane narave oviranosti in odvisno-
sti v kasnejšem življenju ter slabi družbeni konsenz, da skrb za stare pomeni
pravično kompenzacijo za pretekle zasluge in civiliziran način reševanja nego-
tovosti ter trpljenja v starosti. Namesto tega se krepi pripisovanje individualne
odgovornosti za starostno pešanje, ki družbo odvezuje od visokih etičnih stan-
dardov, na katerih je bila utemeljena socialna država.
Ključne besede: družbene spremembe, odnos do starosti, socialna država, de-
javno staranje, produktivno staranje

Uvod
Odnos do starih ljudi in podoba starosti sta odvisna od družbenih ter kul-
turnih pogojev, ki prevladujejo v določenem zgodovinskem obdobju. To po-
meni, da starost ni obstoječa realnost, ki jo lahko odkrijemo, ampak je druž-
beni konstrukt in kot tak posledica kognitivnih procesov kategoriziranja, or-
ganiziranja, vrednotenja ter razvrščanja. Način, na katerega je konstruirana
starost, je pomemben, ker v veliki meri določa, kako so stari ljudje v družbi
obravnavani in sprejeti. Namen prispevka je ponuditi sociohistorično razlago
ključnih prelomovvdružbenikonstrukcijistarostiodkonca 19.stoletjadoda-
nes. Prikazan bo medsebojni vpliv družbene konstrukcije starosti in razvoja
socialne države. Poseben poudarek prispevka je namenjen kritični refleksiji
vloge socialne gerontologije in oglaševalske industrije pri pojavljanju vse po-

Ličen, N.,M. MezgecinD.Lahe, ur.2023. Homo senescens II: izbrane teme. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-314-2.49-60