Page 52 - Homo senescens II: izbrane teme

Otto Gerdina

vanjanegotovostiintrpljenja,povezanegazzadnjofazoživljenjskegapoteka
(Judt 2005).
Tak pogled na pravice do socialne varnosti v starosti najdemo tudi v ustavi
socialistične Jugoslavije, sprejete januarja 1946. V 20. členu je zapisno dolo-
čilo, da mora država zagotavljati socialno varstvo. V novonastajajoči državi
je socialno zavarovanje za vse zaposlene v vsej državi poenotil odlok o vr-
hovnem državnem nadzorstvu nad vsemi institucijami z obveznim social-
nim zavarovanjem 30. januarja 1945 (odlok je izdalo predsedstvo NKOJ-a med
drugo svetovno vojno in še pred sprejetjem ustave). Na podlagi odloka je bil
ustanovljen Osrednji zavod za socialno zavarovanje, katerega naloga je bila
urejati zavarovanja za onemoglost, starost, smrt (pokojninsko zavarovanje),
nezgode in brezposelnost (Počivalšek 2017). Vpeljavo univerzalne pravice do
pokojnine omogoči povečana kapaciteta sorodnikov za pomoč starim lju-
dem, ki izvira iz obdobja splošne rasti življenjskega standarda¹ in polne za-
poslenosti po drugi svetovni vojni (Thane 2003, 100).
Jana Mali (2008) meni, da so v socialistični Jugoslaviji² na odnos do sta-
rih ljudi in starosti vplivali: nadaljevanje tradicije institucionalnega varstva
za stare ljudi, nizek življenjski standard prebivalstva, neurejeno stanovanjsko
vprašanje, neurejene pravice iz socialnega in pokojninskega zavarovanja, po-
spešena urbanizacija in modernizacija ter razvoj medicine in gerontologije.
Ob urbanizaciji, industrializaciji in razvoju (predvsem gerontološke in medi-
cinske) znanosti je bil v času po drugi svetovni vojni najpomembnejši dejav-
nik, ki je vplival na podobo in odnos do starosti, proces institucionalizacije,
ki je, kot zapiše, »vplival na postopno izgubo spoštovanja do starih ljudi v
družbi, saj je pospeševal nesamostojnost in odvisnost starih ljudi od družbe
in s tem dodatno okrepil neproduktivno vlogo starih ljudi v sodobni družbi«
(str. 23). Položaj in odnos do starih ljudi po drugi svetovni vojni v socialistični
Jugoslaviji se v tem pogledu nista bistveno razlikovala od stanja drugod v
razvitem svetu, saj skoraj identično podobo starosti v teoriji strukturne od-
visnosti opiše angleški raziskovalec Townsend (1981). Ker so stari ljudje do-
jeti kot pasivni, povojne starostne socialne politike starost institucionalizirajo
»kot problem, ki zadeva socialno varnost in upravljanje z dohodkom, ali kot
problem, ki zadeva bolezen in krhkost« (Gilleard in Higgs 2010, 124).

¹ Visok življenjski standard so med letoma 1945 in 1973 v razvitem svetu omogočali predvsem
poceni surovine in neokolonialni odnosi s tretjim svetom (Macnicol 2015).
² Ime socialistična Jugoslavija je v besedilu uporabljeno kot skupno ime za sledeče politične
tvorbe: Demokratična federativna Jugoslavija (10. avgust 1945–29. november 1945), Federa-
tivna ljudska republika Jugoslavija (1945–1963) in Socialistična federativna republika Jugosla-
vija (1963–1992).

52