Page 74 - Homo senescens II: izbrane teme

Jernej Kovač in Danijela Lahe

Pojem medgeneracijsko sodelovanje se danes uporablja za opisovanje od-
nosov med starostnimi skupinami in za medgeneracijske odnose v družini
(Ramovš 2013, 73). Merimo ga lahko z vrednotenjem izmenjav v družinah,
med starostnimi skupinami ter v družbi in državi. Pri pojmu medgeneracijsko
sodelovanje gre lahko za odnose med starostnimi skupinami in za medgene-
racijske odnose znotraj družine.
Medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje je vse zavestnejša odločitev
in v starajoči se družbi postaja nuja. Pomeni elemente, ki jih povezujemo z
izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženjem, učenjem, s pomočjo ene gene-
racije drugi, z ustvarjanjem, ohranjanjem in s širjenjem socialne mreže ter
z ohranjanjem materialne varnost in kulturne dediščine, vseživljenjskim iz-
obraževanjem in učenjem idr. Starejšim (tudi mladim) prinaša novo kako-
vost življenja in zagotavlja občutek sprejetosti ter varnosti v kraju, kjer živijo
(doma, dom za starejše, druge oblike izven institucionalnega varstva), lajša
osamljenost, hkrati pa izboljšuje duševno in telesno zdravje (Macuh 2019).
Družina je v kontekstu medgeneracijskih odnosov zelo pomembna insti-
tucija tako za posameznika kot za družbo. Kot taka blaži mite in stereotipe
ter nenazadnje tudi starizem in strah pred staranjem. Mladi starejše ljudi, ki
so člani družine, ocenjujejo manj stereotipno in pozitivneje kot neznane sta-
rejše ljudi ter se do njih pogosto vedejo tudi manj staristično (Hagestad in
Uhlenberg 2006).

Medgeneracijsko sodelovanje med starimi starši in vnuki
Zaradi daljše življenjske dobe je večja verjetnost, da bodo stari starši bolj in
dlje časa vključeni v družinsko življenje (MaloneBeach, Hakoyama in Arnold
2018). Hkrati pa lahko stari starši več časa preživijo z mlajšimi generacijami,
tudi z vnuki (Crosnoe in Elder 2002; Monserud 2011). To praviloma predsta-
vlja boljše izhodiščne možnosti za medgeneracijsko sodelovanje med starimi
starši in njihovimi vnuki.
Stari starši so pomemben vezni člen v družinskem sistemu, saj predsta-
vljajo neko povezavo medpreteklostjo in prihodnostjo (Newman in Newman
2012). V preteklosti niso toliko poudarjali pomena starih staršev kot danes, ko
temu področju svojo pozornost posvečajo mnogi raziskovalci. Tako so npr.
Katherine R. Allen, Angela C. Henderson in Michelle M. Murray (2019) ob pre-
gledu literature poročali, da je skrb starih staršev za vnuke najbolj preuče-
vana tema v raziskavah o starih starših. To pomeni, da je ena izmed vlog sta-
rih staršev prav gotovo skrb za vnuke, bodisi v vsakdanjem življenju bodisi
ob posebnih priložnostih.
Knudsen (2012, 248–250) izpostavlja pomen pogostosti vključenosti starih

74