Page 111 - Politike človekovih pravic
P. 111

Človekove pravice kot politike boja za oblast   2.2

            Preglednica 2.5  Vrednote in pravice skozi politične ideologije
            Politična ideologija  Ključne stebri vrednot in vodilne pravice
            Liberalizem        Posameznik
                               Svoboda
                               Pravičnost
                               Toleranca
                               Razlog
            Konzervativizem    Skupnost (organska) in nepopolnost posameznika
                               Dobra družba in življenje
                               Tradicija
                               Hierarhija in avtoriteta
                               Lastnina
            Socializem         Skupnost
                               Enakost
                               Solidarnost
                               Sodelovanje
                               Skupno lastništvo
            VIR  Prirejeno po Heywood (2021).

            socialne države, redistribucije in socialne pravičnosti posebno pozor-
            nost namenjajo šibkim ter ranljivim družbenim skupinam. Na nek
            način je utemeljena na želji po »počlovečenju« kapitalizma s pomočjo
            državne intervence, za katero s pojavom t. i. nove socialne demokracije
            – »tretje poti« – velja, da se kot alternativa stari socialni demokraciji ter
            neoliberalizmu zavzema za globalizacijo, dinamično tržno ekonomijo,
            utrjeno na ekonomiji znanja, kamor sodijo informacijska tehnologija,
            posameznikove veščine, delovna ter gospodarska fleksibilnost. Naloga
            države je spodbujanje mednarodne konkurenčnosti, s posebnim za-
            govorništvom izobraževanja in spretnosti (Giddens, 2000; Heywood,
            2021).
              Vodilne  stebre  vrednot  in  hierarhijo  temeljnih  vsebin,  povezanih
            z idejami človekovih pravic v temeljnih političnih ideologijah, lahko
            na kratko prikažemo tudi s pomočjo preglednice 2.5. Glavno sporočilo
            tega za celovito razumevanje razdelanosti, ozadij in argumentov posa-
            mezne politične ideologije sicer (pre)kratkega poglavja je, da med raz-
            ličnimi političnimi ideologijami že na idejni ravni obstajajo izhodiščne
            razlike v dojemanju vlog, namenov, poslanstva in s tem odgovornosti
            tako posameznika kot tudi družbe in države.  Posledično se zato zdi še
                                                   26
             26
              Heywood (2021) povzema, da se razlike med posameznimi ideologijami najpogosteje kažejo
              pri naslednjih idejnih linijah oz. determinantah: (1) družbeno-politične determinante ideolo-
              gije, kot se kažejo skozi različne oblike ureditve oblasti v državi, npr. absolutne, ustavne, par-
              lamentarne, (pol)predsedniške ali pa socialistične republike ali monarhije; (2) družbeno-eko-


                                                           111
   106   107   108   109   110   111   112   113   114   115   116