Page 125 - Politike človekovih pravic
P. 125

Človekove pravice in institucionalna organizacija politične moči  2.3

                sodišče (International Court of Justice)  ter Mednarodno kazen-
                                                    37
                                                               38
                sko sodišče v Haagu (International Criminal Court);
              2. regijske institucije za varnost in sodelovanje, kot je v primeru
                evropskega kontinenta Svet Evrope in v njegovem okviru delujoče
                Evropsko sodišče za človekove pravice – ESČp (European Court of
                               39
                Human Rights),  pa institut Evropskega ombudsmana, institu-
                cionalne strukture pod okriljem Evropske unije, med njimi Pod-
                odbor za človekove pravice v Evropskem parlamentu (European
                Parliament Subcommittee on Human Rights – DROI) in Agencija
                EU za temeljne pravice (European Union Agency for Fundamental
                Human Rights – FRa) ter Organizacija za varnost in sodelovanje
                v Evropi (Organisation for Security and Co-operation in Europe –
                OVSE);
              3. nacionalne institucije, kot že opisano zgoraj.

              Ko prikazana splošna pravila oz. sisteme organizacije moči v politiki
            prenesemo na polje človekovih pravic, se je treba zavedati, da posame-
            znik svojih pravic ne uveljavlja zgolj preko državnih institucij, temveč
            ima na razpolago mnoštvo načinov delovanja skozi ustaljene organi-
            zacijske oblike ali skozi nove, ki jih lahko šele oblikuje izven okvirov
            države (npr. politične stranke, skupine pritiska, društva, nevladne or-
            ganizacije za zaščito posameznih pravic, mediji, strokovna skupnost,
            izobraževalni sistem). Posledično se s podobno hierarhijo kot na strani
            države vzpostavijo tudi številne zasebne oz. nepolitične organizacije
            ter skupine za človekove pravice. Glede na njihovo poslanstvo ter zna-
            čaj delovanja jih je po mnenju Landmana (2006) treba razlikovati tudi
            glede na njihov profitni ali neprofitni interes pri skrbi za človekove
            pravice.


             37
              Meddržavno sodišče je glavni sodni organ  OZN, ustanovljen z  Ustanovno listino Združenih
              narodov in pristojen za reševanje sporov, ki jih predložijo države, v skladu z mednarodnim
              pravom in za podajanje svetovalnih mnenj o pravnih vprašanjih, ki jih predložijo pristojni
              organi in specializirane agencije OZN (spletna stran: https://www.icj-cij.org/home).
             38
              Mednarodno kazensko sodišče (spletna stran: https://www.icc-cpi.) je neodvisno stalno so-
              dišče, ki sodi osebam, obdolženim najhujših kaznivih dejanj mednarodnih razsežnosti, kot
              so genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva. Na zgodovinskih idejnih os-
              novah Lige narodov, oblikovanih že po prvi svetovni vojni, je Generalna skupščina OZN leta
              1998 sprejela t. i. Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in na tej podlagi leta 2000
              vzpostavila tudi delovanje tega sodišča.
             39
              Evropsko sodišče za človekove pravice (spletna stran: https://www.echr.coe.int/home) je za-
              čelo delovati leta 1959 pod institucionalnim okriljem Sveta Evrope z namenom zagotavljanja
              spoštovanja pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je stopila v veljavo leta 1953.

                                                           125
   120   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130