Page 125 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice in institucionalna organizacija politične moči 2.3

sodišče (International Court of Justice) ter Mednarodno kazen-
37
38
sko sodišče v Haagu (International Criminal Court);
2. regijske institucije za varnost in sodelovanje, kot je v primeru
evropskega kontinenta Svet Evrope in v njegovem okviru delujoče
Evropsko sodišče za človekove pravice – ESČp (European Court of
39
Human Rights), pa institut Evropskega ombudsmana, institu-
cionalne strukture pod okriljem Evropske unije, med njimi Pod-
odbor za človekove pravice v Evropskem parlamentu (European
Parliament Subcommittee on Human Rights – DROI) in Agencija
EU za temeljne pravice (European Union Agency for Fundamental
Human Rights – FRa) ter Organizacija za varnost in sodelovanje
v Evropi (Organisation for Security and Co-operation in Europe –
OVSE);
3. nacionalne institucije, kot že opisano zgoraj.

Ko prikazana splošna pravila oz. sisteme organizacije moči v politiki
prenesemo na polje človekovih pravic, se je treba zavedati, da posame-
znik svojih pravic ne uveljavlja zgolj preko državnih institucij, temveč
ima na razpolago mnoštvo načinov delovanja skozi ustaljene organi-
zacijske oblike ali skozi nove, ki jih lahko šele oblikuje izven okvirov
države (npr. politične stranke, skupine pritiska, društva, nevladne or-
ganizacije za zaščito posameznih pravic, mediji, strokovna skupnost,
izobraževalni sistem). Posledično se s podobno hierarhijo kot na strani
države vzpostavijo tudi številne zasebne oz. nepolitične organizacije
ter skupine za človekove pravice. Glede na njihovo poslanstvo ter zna-
čaj delovanja jih je po mnenju Landmana (2006) treba razlikovati tudi
glede na njihov profitni ali neprofitni interes pri skrbi za človekove
pravice.

37
Meddržavno sodišče je glavni sodni organ OZN, ustanovljen z Ustanovno listino Združenih
narodov in pristojen za reševanje sporov, ki jih predložijo države, v skladu z mednarodnim
pravom in za podajanje svetovalnih mnenj o pravnih vprašanjih, ki jih predložijo pristojni
organi in specializirane agencije OZN (spletna stran: https://www.icj-cij.org/home).
38
Mednarodno kazensko sodišče (spletna stran: https://www.icc-cpi.) je neodvisno stalno so-
dišče, ki sodi osebam, obdolženim najhujših kaznivih dejanj mednarodnih razsežnosti, kot
so genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva. Na zgodovinskih idejnih os-
novah Lige narodov, oblikovanih že po prvi svetovni vojni, je Generalna skupščina OZN leta
1998 sprejela t. i. Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in na tej podlagi leta 2000
vzpostavila tudi delovanje tega sodišča.
39
Evropsko sodišče za človekove pravice (spletna stran: https://www.echr.coe.int/home) je za-
čelo delovati leta 1959 pod institucionalnim okriljem Sveta Evrope z namenom zagotavljanja
spoštovanja pravic iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je stopila v veljavo leta 1953.

125