Page 123 - Politike človekovih pravic

Človekove pravice in institucionalna organizacija politične moči 2.3

pa je bila s tem zakonom kot samostojen ter neodvisen državni organ
vzpostavljena tudi posebna institucija, imenovana Komisija za prepre-
čevanje korupcije. Z opisanega zornega kota razumevanja skrbi za člo-
vekove pravice kot etično-moralne kategorije integritete v povezavi
s korupcijo podatki ankete Eurobarometra, ki je bila objavljena leta
2020, kažejo, da Slovenija ne spada v skupino držav, kjer bi prebivalci
v osebnih izkušnjah nadpovprečno zaznavali problematiko korupcije
v sistemu, se pa Slovenci skupaj z Grki izmed prebivalcev vseh držav
EU z naskokom popolnoma strinjajo s trditvijo, da je korupcija v nji-
hovi državi velik problem (78 % vseh v Sloveniji in Grčiji, povprečje
tovrstnega strinjanja v EU je 41 %, na Danskem, Finskem in Švedskem
manj kot 10 %) (European Commission, 2011, str. 123, 130). Z vidika
splošnega institucionalnega varstva anketa tudi pokaže, da ljudje v EU
v primeru koruptivnih dejanj v povprečju najbolj zaupajo v delovanje
policije (najbolj v skandinavskih državah), v Sloveniji pa varuhu člove-
kovih pravic (str. 151–152).
1 Pomemben premik od opisanega nacionalno opredeljenega pojmo-
vanja človekovih pravic na ravni državnih institucij proti mednarod-
nemu in širše institucionaliziranemu sistemu je neposredno po kon-
cu druge svetovne vojne odražala vzpostavitev mednarodne politične
organizacije Združeni narodi (OZN). Ključna institucionalna arena na
področju mednarodne politike človekovih pravic se je začela s spreje-
mom Splošne deklaracije človekovih pravic (United Nations General As-
sembly, 1948) in z vzpostavitvijo vse institucionalne arhitekture, ki ji
je sledila tako na mednarodni kot na nacionalni, regionalni ter lokal-
ni ravni, kamor sodijo javne oz. politične ter zasebne oz. nepolitične
organizacije. Od sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic in njene
podpore s strani držav sistem hierarhije ter nadzorov in ravnotežij v
primer javnih oz. političnih institucij na polju človekovih pravic deluje
v naslednjem institucionalnem okviru:
1. mednarodne institucionalne strukture Organizacije Združenih na-
rodov ter posebnega Urada višjega komisarja za človekove pravice
(Office of the United Nations High Commissionar for Human Rights)
in Odbora za človekove pravice (United Nations Human Rights
Committee), za človekove pravice specializirano Meddržavno
36
36
Organ neodvisnih strokovnjakov, ki spremlja izvajanje Mednarodnega pakta o državljanskih
in političnih pravicah v državah pogodbenicah. Delo odbora ima za posledico številne spre-
membe zakonodaje, politike in prakse.

123