Page 33 - Politike človekovih pravic
P. 33

Vrste in tipologizacije pravic  1.3


              5. člen
              Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne
              svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in
              madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske na-
              rodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in
              zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohra-
              njanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja
              možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.
                Slovenci  brez slovenskega državljanstva  lahko  uživajo  v Slo-
              veniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in
              ugodnosti določa zakon.
                                          (Ustava Republike Slovenije, 1991)



            Univerzalne pravice v globalnem, multikulturnem,
            multietičnem, multireligijskem svetu
            Kadar govorimo o univerzalnosti človekovih pravic, pomeni, da se to
            nanaša na pravice vseh posameznikov, ne glede na to, ali so državljani
            posamezne države ali ne, čeprav je obseg priznanih in zagotovljenih
            pravic v  sodobnih državah  zelo odvisen od gospodarske,  družbene,
            etične, verske ter drugih raznolikosti in razvitosti države. Človekove
            pravice mora država zagotavljati vsem po načelu nediskriminacije, to
            je ne glede na raso, spol, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo
            mnenje, nacionalni ali socialni izvor, lastnino, rojstvo ali druge drugač-
            ne značilnosti (status). Prav zato so pravice univerzalne in jih je treba
            priznavati ter uresničevati povsod in brez razlik.
              Univerzalnost pravic ne more povsem izključevati civilizacijskih in
            razvojnih razlik v prostoru, v katerem se pravice in svoboščine uve-
            ljavljajo. Države same pravice in svoboščine priznavajo na svoj način,
            upoštevaje materialne, politične, kulturne, zgodovinske, ideološke ter
            tudi verske posebnosti in značilnosti, vključno s posebnostmi nacio-
            nalne sestave. Pri oceni teh razlik sta se v preteklosti uveljavili delitev
            vzhod – zahod in sever – jug, ki sta pokazali na posebno potrebno po
            spoštovanju vrednotnih razlik pri razumevanju človekovih pravic gle-
            de na različne kulture, nacije in tudi zgodovinski razvoj na različnih
            geografskih kontinentih, v zadnjih obdobjih pa tudi na mednarodno
            vpetost držav v globalno okolje in režime (Donnelly, 2003, str. 57–185).
            Medtem ko naj bi delitev vzhod – zahod s prehodom realsocialističnih


                                                            33
   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37   38