Page 33 - Politike človekovih pravic

Vrste in tipologizacije pravic 1.3

5. člen
Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne
svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in
madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske na-
rodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in
zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohra-
njanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja
možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Slo-
veniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in
ugodnosti določa zakon.
(Ustava Republike Slovenije, 1991)

Univerzalne pravice v globalnem, multikulturnem,
multietičnem, multireligijskem svetu
Kadar govorimo o univerzalnosti človekovih pravic, pomeni, da se to
nanaša na pravice vseh posameznikov, ne glede na to, ali so državljani
posamezne države ali ne, čeprav je obseg priznanih in zagotovljenih
pravic v sodobnih državah zelo odvisen od gospodarske, družbene,
etične, verske ter drugih raznolikosti in razvitosti države. Človekove
pravice mora država zagotavljati vsem po načelu nediskriminacije, to
je ne glede na raso, spol, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo
mnenje, nacionalni ali socialni izvor, lastnino, rojstvo ali druge drugač-
ne značilnosti (status). Prav zato so pravice univerzalne in jih je treba
priznavati ter uresničevati povsod in brez razlik.
Univerzalnost pravic ne more povsem izključevati civilizacijskih in
razvojnih razlik v prostoru, v katerem se pravice in svoboščine uve-
ljavljajo. Države same pravice in svoboščine priznavajo na svoj način,
upoštevaje materialne, politične, kulturne, zgodovinske, ideološke ter
tudi verske posebnosti in značilnosti, vključno s posebnostmi nacio-
nalne sestave. Pri oceni teh razlik sta se v preteklosti uveljavili delitev
vzhod – zahod in sever – jug, ki sta pokazali na posebno potrebno po
spoštovanju vrednotnih razlik pri razumevanju človekovih pravic gle-
de na različne kulture, nacije in tudi zgodovinski razvoj na različnih
geografskih kontinentih, v zadnjih obdobjih pa tudi na mednarodno
vpetost držav v globalno okolje in režime (Donnelly, 2003, str. 57–185).
Medtem ko naj bi delitev vzhod – zahod s prehodom realsocialističnih

33