Page 36 - Politike človekovih pravic

1 Konceptualizacija človekovih pravic skozi prizmo političnega
posebno vrednost v kontekstu vsebin človekovih pravic posvetijo vlo-
gi sporočil v verskih knjigah – v Bibliji, Koranu, Vedah –, in mislecem,
ki so se opirali nanje.
Nekateri spet začetek človekovih pravic povezujejo z vzpostavitvijo
novega družbenega, gospodarskega in političnega reda v zahodnem
delu sveta po koncu obeh uničujočih svetovnih vojn, ko je bil z usta-
novitvijo Združenih narodov sprejet tudi prvi mednarodni pravni do-
kument o človekovih pravicah, imenovan Splošna deklaracija človekovih
pravic (United Nations General Assembly, 1948). Omenjena skupina
avtorjev vse pretekle zgodovinske misli in prakse človekovih pravic
bodisi opisuje pod eno oznako, kot npr. »humanost pred človekovimi
pravicami« (Moyn, 2010), ali pa jih zaradi njihovega manka »univerzal-
nosti«, ki jo po njihovi oceni kot prva prinaša prav Splošna deklaracija
človekovih pravic, niti ne omenjajo (Johnson in Symonides, 1998; Mc-
Neilly, 2023).
Zgodovinskokronološko razvoj (oz., po mnenjih nekaterih avtorjev,
»predhodnice«) človekovih pravic lahko umestimo v naslednja časovna
obdobja s prevladujočimi lastnostmi (Ishay, 2008; Donnelly, 2003; Fre-
eman, 2011; Weston, b. l.):

1. zgodnje civilizacije – ideje božjih, moralnih in selektivnih narav-
nih pravic;
2. antično in rimsko obdobje – obdobje naravnega prava (grški stoi-
ki) in prava narodov (rimsko pravo);
3. renesansa in novi vek – obdobje kritike naravnega prava oz. pozi-
tivno pravo;
4. sodobnost – globalna univerzalnost človekovih pravic.
Ilustrativni očrt ključnih značilnosti posameznega obdobja pov-
zemamo v preglednici 1.2 in opisujemo v nadaljevanju besedila. Ob
zavedanju specifičnega odnosa oz. razumevanja nezahodnih kultur
in tradicij do človekovih pravic (Donnelly, 2003, str. 71–127; Gaus in
D‘Agostino, 2013) se bomo zaradi racionalnosti ter nadaljnje vsebin-
sko-kronološke linije pregleda razvoja ideje človekovih pravic omejili
predvsem na evropski kulturno-politični prostor in se posebej posve-
tili t. i. »meščanski družbi« ter mislecem, ki so z razsvetljenskim pou-
darkom na politični emancipaciji in individualizaciji postavili temelje
za kasnejšo, t. i. pozitivistično in utilitaristično presojo pravic v vsa-
ki moderni družbi. Posebno pozornost bomo še pred tem obdobjem
posvetili šoli naravnega prava, ki je s svojo zahtevo po zapisanih in

36